Obdarovanje in pogostitve poslovnih partnerjev
30. novembra, 2022

Obdarovanje in pogostitve poslovnih partnerjev

Leto se izteka in spet je pred nami ›veseli‹ december, mesec, v katerem je treba postoriti vse, kar nam v prejšnjih enajstih ni uspelo. Hkrati je to čas, ko se poveselimo in se v bolj sproščenem vzdušju srečamo z domačimi, zaposlenimi in poslovnimi partnerji. Veselo druženje in darila, ki si jih pogosto izmenjamo v tem decembrskem času, pa v računovodstvih, ki dobivajo na mizo račune za vse to, pogosto povzročajo glavobol.

Delodajalci ob koncu leta pogosto obdarijo zaposlene in jih povabijo na razna novoletna druženja, vendar ta prispevek ni namenjen davčni obravnavi daril in pogostitev zanje, temveč le za poslovne partnerje. Pri tem je treba opozoriti, da se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) kot zaposlitev šteje vsako izplačilo ali boniteta, ki je povezana z zaposlitvijo, preteklo ali sedanjo. Kot dohodek iz zaposlitve skladno s 36. členom ZDoh-2 se štejejo dohodek iz delovnega razmerja in dohodki iz drugega pogodbenega razmerja. Slednji so opredeljeni v 38. členu ZDoh-2 in vključujejo vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev. Mednje spada tudi dohodek za avtorsko delo ter za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga za izplačilo teh dohodkov, in dohodek iz opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali povezan z dejavnostjo. Pred presojo davčne obravnave moramo torej ustrezno opredeliti morebitno pogodbeno razmerje, v katerem smo z osebami, ki so od organizacije prejele darilo ali bile povabljene na pogostitev. V nadaljevanju bomo predstavili davčno obravnavo, kadar davčni zavezanci podarijo darilo ali pogostijo svoje poslovne partnerje.

Obdavčitev prejemnika z vidika dohodnine

Darila

V tretjem odstavku 105. člena ZDoh-2 je navedeno, da drugi dohodki vključujejo tudi darila. Davčna osnova je skladno s 108. členom ZDoh-2 doseženi dohodek, če ni s tem zakonom določeno drugače. V drugem odstavku istega člena je za darila določeno, da se v davčno osnovo ne všteva posamezno darilo, če njegova vrednost ne presega 42 evrov oziroma skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov. Če torej fizična oseba, poslovni partner, od davčnega zavezanca prejme darilo, katerega vrednost ne presega 42 evrov, tako darilo ni obdavčeno z dohodnino; če pa nabavna vrednost darila presega 42 evrov, je treba za prejemnika darila obračunati in plačati dohodnino. Pri tem je pomemben še deveti odstavek 16. člena ZDoh-2, kjer je navedeno, da se ob dohodku, prejetem v naravi, kar darilo je, davčna osnova določi tako, da se vrednost darila poveča za koeficient davčnega odtegljaja, torej obruti. Brutenje ni potrebno, če ima prejemnik darila še druge denarne dohodke pri darovalcu, kar pa se v praksi ne dogaja, kadar se darilo daje poslovnim partnerjem. Davek se plača po 25-odstotni stopnji, vendar gre potem ta dohodek še v letno napoved prejemnika darila in se obdavči po dohodninski lestvici.
Zakonodaja je torej jasna, večji izzivi pa se pojavljajo v praksi. Večinoma so novoletna darila res manjših vrednosti, torej manj od 42 evrov na osebo, in tam ni dvomov; problemi nastanejo, kadar kdo podari darilo višje vrednosti. In to se lahko zgodi že s kako kakovostnejšo majico, brezrokavnikom, pijačo … V takih primerih je darovalec v neprijetnem položaju, saj mora po zakonu obračunati in plačati davek od darila – ob tem, ko poslovnemu partnerju podari darilo, kot zahvalo za dobro sodelovanje, bi ga moral torej prositi še za davčno številko, da bi lahko obračunal in plačal davek. Obdarjenec bo potem tudi vedel, kolikšna je bila vrednost darila, in ta znesek mu bo poviševal prejeti dohodek na letni ravni, kar lahko potencialno privede še do doplačila dohodnine ob letni napovedi. Taka ureditev je nepraktična in marsikoga odvrne od plačila davka…

 

Pogostitve

Pred novim letom so pogoste poslovne zabave, na katerih so navzoči tako zaposleni kot poslovni partnerji, ali pa se poslovni partnerji povabijo na kosilo ali večerjo, kar je precej pogosta praksa tudi med letom. FURS je v pojasnilu ›Dohodnina – dohodek iz zaposlitve, Bonitete‹ (oktober 2022) zapisal, da se pri poslovnem kosilu, na katerem sta poslovna partnerja primarno z namenom izvajanja poslovne aktivnosti, in ne iz osebnih razlogov, ne ugotavlja osebna korist oziroma dohodek iz tega naslova. S stroški pogostitve razumemo vse oblike pogostitev poslovnih partnerjev. Najpogosteje so to stroški poslovnih kosil in večerij v restavracijah, pa tudi stroški pogostitev pri davčnem zavezancu ob obisku poslovnih partnerjev. To torej pomeni, da za udeležence poslovnih večerij, pogostitev in podobno ni treba obračunavati dohodnine, ne glede na višino stroška.


Avtorica članka: mag. Rosana Dražnik

Celoten članek je na voljo v novembrski številki biltena Unikum.