Nedavne avgustovske poplave so tako fizičnim kot tudi pravnim osebam (vključno s fizičnimi osebami, ki opravljajo dejavnost) poleg vseh drugih neprijetnosti povzročile veliko finančno škodo. Da bi bilo njeno odpravljanje nekoliko lažje, je država sprejela dva ključna interventna zakona: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/2023) ter Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/2023), ki določata vrsto finančnih in drugih ukrepov za olajšanje posledic in čimprejšnjo vzpostavitev prvotnega stanja.
V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih ukrepov na podlagi interventne zakonodaje za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki vplivajo tako na delodajalce kot tudi na delavce pa tudi na samozaposlene.
1. Povračila izplačanih (nadomestil) plač delavcem
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 določata povračila (nadomestila) plače delavcem za tri različne primere, to so:
- višja sila;
- nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga;
- odreditev drugega dela zaradi posledic poplav in plazov.
Delodajalec lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače za primer višje sile, ki je posledica odsotnosti delavca zaradi posledic naravne nesreče (npr. nezmožnost prihoda na delo, nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali opravljanja nujnih ravnanj za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali ter odvračanje in preprečevanje škode ali druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče). V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače, ki je določena za primer odsotnosti iz poslovnega razloga (80 % povprečja preteklih treh mesecev za polni delovni čas), vendar najmanj v višini minimalne plače. Delodajalec lahko od Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje zahteva povračilo z vlogo v elektronski obliki v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile, Zavod pa mu izplačano nadomestilo povrne v celoti. Ukrep velja do 31. 12. 2023.
Če delodajalec delavcu začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav, ga lahko napoti za čakanje na delo in od Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače. Tudi v tem primeru je delavec upravičen do nadomestila plače za primer odsotnosti iz poslovnega razloga (80 % povprečja preteklih treh mesecev), vendar najmanj v višini minimalne plače. Delodajalec lahko od Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje zahteva povračilo z vlogo v elektronski obliki v 15 dneh od napotitve na začasno čakanje, Zavod pa mu izplačano nadomestilo povrne v višini 80 % nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II), pri čemer je višina nadomestila omejena z višino povprečne mesečne plače v Sloveniji za maj 2023. Ukrep velja do 31. 10. 2023 z možnostjo podaljšanja do konca leta.
Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 določa tudi možnost povračila izplačanih plač delavcem, ki so pri delodajalcu odpravljali posledice poplav in plazov. Kot odpravljanje posledic poplav in plazov se šteje odreditev obveznosti opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, z namenom ponovne zmožnosti zagotavljanja dela delavcem iz sklenjenih pogodb o zaposlitvi pri delodajalcu, ki je trajala najdlje do 3. 9. 2023. Delodajalci so morali vloge oddati najkasneje do 18. 9. 2023, Zavod pa jim lahko povrne izplačane plače v celoti, vendar največ do višine povprečne mesečne plače za maj 2023.
Pri vseh treh primerih morajo biti delodajalci posebej pozorni na določila interventne zakonodaje in morebitne obveznosti, kot so prepoved odrejanja nadurnega dela, prepoved odpuščanja kot tudi obveznost vračila prejetih sredstev, v primeru izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023.
2. Solidarnostna pomoč
Delodajalec lahko delavcu ne glede na določila Uredbe o davčni obravnavi stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja v letu 2023 (od 4. 8.) izplača solidarnostno pomoč v enem ali več delih, največ do višine 10.000 evrov, a le tedaj, če je delavec zaradi poplav in plazov utrpel hujšo škodo. Kot hujša škoda se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje (npr. poškodovanje ali uničenje nepremičnine oziroma opreme, v kateri biva delavec).
Za ugodnejšo davčno obravnavo mora delavec nastanek hujše škode dokazati oziroma izkazati z ustreznimi dokazili (npr. fotografije, prijava zavarovalnici, cenitve in podobno), ki jih predloži delodajalcu.
*
Za ugodnejšo davčno obravnavo mora delavec nastanek hujše škode dokazati oziroma izkazati z ustreznimi dokazili.
*
Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 v drugem odstavku 61. člena določa tudi možnost popravka že predloženega obračuna davčnega odtegljaja, če je delodajalec delavcu že nakazal solidarnostno pomoč in mu obračunal davčni odtegljaj, v primerih ko je bil znesek solidarnostne pomoči višji od 2000 evrov ali če mu jo je nakazal večkrat.
3. Odsotnost prostovoljcev
Prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, ima pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav avgusta 2023. Upravičenost do izostanka z delovnega mesta izkazuje na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.
Delodajalec ima možnost zahtevati izplačano povračilo plače (bruto II) pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Avtorica članka: Tadeja Jerič
Celoten članek je na voljo v septembrski številki biltena Unikum.
