15. novembra, 2021

Delo od doma

Aktualni časi, kjer je vedno več zapletov in težav povezanih z urejanjem dela zaradi epidemioloških težav, zahtevajo tako od delodajalcev kot od zaposlenih prilagajanje. V prvem delu novembra je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdalo poziv vsem delodajalcem, da do izboljšanja epidemiološke situacije z namenom zajezitve in preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2, kjer to omogočajo delovni proces, organizirajo delo od doma.

Za delo od doma morate delodajalci spoštovati tudi nekatere zakonske obveznosti.

Kot delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Delo od doma mora biti posebej predvideno v pogodbi o zaposlitvi, in sicer kot kraj opravljanja dela. Gre za eno od obveznih določb Zakona o delovnih razmerjih. Svetujemo, da delodajalci že v osnutkih pogodb to posebej opredelijo. Delodajalec lahko zgolj izjemoma določi delo od doma in pri tem ne spremeni pogodb o zaposlitvi. To je skladno z Zakonom o delovnih razmerjih mogoče v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. V takih primerih se lahko kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le dokler trajajo take okoliščine.

Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo. Obvestilo se mora poslati vnaprej in vključevati podatke o delavcu, delovnem mestu, času opravljanja takega dela, in drugo.

Delodajalec je dolžan poskrbeti tudi za varne pogoje za delo od doma. To pomeni tako preverjanje pogojev za delo od doma (osvetljenost, zasebnost, primernost delovnih sredstev, ipd.), kot tudi skrb za psihofizično zdravje zaposlenih. Delo od doma lahko zmanjšuje občutek pripadnosti, vključenosti in pomanjkanje socialnih stikov, kar lahko negativno vpliva na zdravje kot tudi na delovno učinkovitost.

Delavci so upravičeni tudi do nadomestila za uporabo lastnih sredstev delavca. Svetujemo, da delodajalci navedeno uredijo z internim aktom. Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu je neobdavčeno, če gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 5% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 5% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi dokazil.

Delodajalcem svetujemo, da vzpostavijo nadzor delovanja informacijskega sistema, da ne pride do vdorov in razkritja poslovnih in osebnih podatkov. Navedeno naj vključuje zlasti večstopenjski sistem registracije in posebno pazljivost pri pošiljanju občutljivih podatkov. Smiselno je določiti tudi način komuniciranja z zaposlenimi, morebitno obvezno prisotnost na delovnem mestu, poročanje o opravljenem delu.