V prejšnji številki Unikuma ste si lahko prebrali o davčnih posledicah in obveznostih ob zapiranju družbe z omejeno odgovornostjo, tokrat si oglejmo še davčne posledice in obveznosti ob prenehanju opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika. Samostojni podjetnik svojo dejavnost lahko neha opravljati na več načinov: z rednim prenehanjem po svoji volji, s prenosom podjetja ali dela podjetja samostojnega podjetnika na drugo fizično osebo, podjetnika prevzemnika, s statusnim preoblikovanjem podjetnika in prenosom podjetja na novo ali na prevzemno kapitalsko družbo oziroma po uradni dolžnosti z izbrisom iz Poslovnega registra Slovenije. Pojasnjujemo davčne in nekatere druge obveznosti in posledice ob prenehanju opravljanja dejavnosti po volji samostojnega podjetnika.
Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije
Samostojni podjetnik postopek izbrisa podjetja iz Poslovnega registra Slovenije lahko opravi prek portala SPOT (potrebno je kvalificirano potrdilo za elektronski podpis) ali na katerikoli točki SPOT oziroma izpostavi AJPES. Za izbris podjetja oziroma prenehanje dejavnosti se vloži ista vloga kot za registracijo/vpis podjetja, in sicer ›Prijava za vpis v Poslovni register Slovenije za samostojnega podjetnika‹, kjer se takoj na začetku vloge označi polje ›Izbris‹.
Samostojni podjetnik mora v skladu s prvim odstavkom 72. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) prenehanje opravljanja dejavnosti prijaviti najmanj tri dni pred nameravanim prenehanjem opravljanja dejavnosti. V vednost: pred spremembo ZGD-1K leta 2021 je obstajala tudi obveznost samostojnih podjetnikov, da najmanj 15 dni pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na spletnem portalu AJPES objavijo tudi namero o prenehanju opravljanja dejavnosti.
V vlogi za izbris podjetja samostojni podjetnik navede le matično številko, polno ime oziroma firmo, poslovni naslov, datum vložitve prijave in predlagani datum izbrisa, ki mora biti, kot že rečeno, najmanj 3 dni pozneje. Pomembno je še to, da se vloga za izbris lahko vloži največ en mesec pred predlaganim datumom izbrisa.
Ker samostojni podjetnik kot fizična oseba za vse obveznosti v zvezi s podjetjem odgovarja osebno z vsem svojim premoženjem, je fizična oseba tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti z vsem svojim premoženjem odgovorna za vse morebitne neporavnane obveznosti, ki sicer izhajajo iz opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika.
Obveznost predložitve obračuna DDD ter bilance stanja in izkaza poslovnega izida
Predlaganje obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obračuna DDD) samostojnih podjetnikov, ki nehajo opravljati dejavnost, Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) ureja v tretjem odstavku 297. člena.
Pomembno: Samostojni podjetnik, ki neha opravljati dejavnost med davčnim letom, mora davčni obračun predložiti v 60 dneh po zaključku davčnega obdobja.
V skladu tretjim odstavkom 296. člena ZDavP-2 se ob prenehanju opravljanja dejavnosti davčno obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine in dohodnina od dohodka iz dejavnosti, konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma izbrisom iz poslovnega registra.
Primer: Samostojni podjetnik je bil iz poslovnega registra izbrisan 10. 4. 2023. Obračun DDD za davčno obdobje od 1. 1. 2023 do vključno 10. 4. 2023 mora predložiti najkasneje do 9. 6. 2023 (60 dni od izbrisa iz poslovnega registra in prenehanja opravljanja dejavnosti).
Samostojni podjetniki ob prenehanju opravljanja dejavnosti v obračunu DDD v IV. poglavju (Podatki o vrsti obračuna) označijo 2. točko (Obračun pri prenehanju davčnega zavezanca z izbrisom iz Poslovnega registra Slovenije) in navedejo datum izbrisa iz Poslovnega registra.
Samostojni podjetniki, ki prenehajo opravljati dejavnost, so prav tako dolžni Ajpesu predložiti bilanco stanja in izkaz poslovnega izida v roku in za obdobje, ki veljata za oddajo obračuna DDD. Te podatke je treba predložiti za namene tako javne objave kot tudi državne statistike, pri čemer mali in mikropodjetniki s predložitvijo podatkov za namene državne statistike lahko opravijo tudi predložitev za javno objavo, če ob predložitvi za namene državne statistike navedejo, da naj se podatki uporabijo tudi za javno objavo.
Izjema v zvezi s predložitvijo predložitve bilance stanja in izkaza poslovnega izida velja za normirane samostojne podjetnike, ki svojo davčno osnovo v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in avtomatično priznanih normiranih odhodkov, saj jim v skladu s četrtim odstavkom 73. člena ZGD-1 ni treba voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila.
Davčna osnova ob prenehanju opravljanja dejavnosti
Tudi ob prenehanju opravljanja dejavnosti samostojni podjetniki dohodnino plačajo normalno od davčne osnove (dobička), ki se ugotavlja kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi z opravljanjem dejavnosti, le da se davčno obdobje v tem primeru, kot rečeno, konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti.
Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, razen če ZDoh-2 v posameznih primerih ne določa drugače. Več o določitvi davčne osnove, vplivu posebnih davčnih pravil na davčno osnovo samostojnega podjetnika in drugih vprašanjih, povezanih z obračunom DDD, si lahko preberete v članku ›Davčni obračun za samostojne podjetnike za davčno leto 2022‹ v februarski številki Unikuma.
Avtor članka: Jure Ajdovec
Celoten članek je na voljo v aprilski številki biltena Unikum.
