V začetku septembra 2023 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP). Ta zakon v 101. členu uvaja solidarnostne delovne sobote in izračun prispevka iz tega naslova.
Delodajalec lahko po posvetovanju s sindikatom ali delavci določi soboto v letu 2023 in 2024 kot solidarnostno delovno soboto za zagotovitev sredstev za poplavne in plazovne škode. Kot solidarnostna delovna sobota se lahko šteje tudi drugi delovni dan, v primeru, da je delovni proces v družbi oblikovan tako, da redno delo poteka tudi ob sobotah.
Organizacija delovne sobote zahteva soglasje obeh strani, delavca in delodajalca. Delavec se odpove neto plači za ta dan, ki jo delodajalec nakaže v Sklad za obnovo Slovenije, enako pa velja tudi za delodajalca. Prispevek delodajalca v sklad je enak prispevku delavca.
Delodajalec izračuna prispevke za Sklad za obnovo Slovenije in jih predloži Finančni upravi Republike Slovenije v mesecu po organizirani solidarnostni delovni soboti. Prispevke plača v desetih dneh na vplačilni podračun države.
Stroški prevoza, malica in druga povračila stroškov delojemalcu se ne vplačajo v Sklad.
Sobotna plača se vključi v mesečno bruto plačo, evidentira pa se v evidenci delovnega časa. Pri obračunu plače se ne šteje kot nadurno delo.
Delavec, ki dela na solidarnostno soboto, plača manj obveznega prispevka, odšteje se od obveznega solidarnostnega prispevka, ki ga določi ZIUOPZP.
Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije se ne šteje za olajšavo za donacije ali odhodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in Zakonu o dohodnini (ZDoh-2).
