1.7.1999 smo v Sloveniji začeli uporabljati DDV, ki je nadomestil številne predhodne prometne davke. Za nekaj časa je takrat zastalo življenje predvsem v špediciji in gradbeništvu, saj v mladi državi povsem nova logika obdavčevanja prometa blaga in storitev ni bila ne osvojena ne tehnično izvedbeno dodelana. Takratna davčna oblast je bila do zavezancev tudi zelo neprizanašajoča v smislu drobnjakarska, tako so denimo na pravico do odbitka davka vplivale pikice, vejice in presledki v navedbi prejemnika računa. Počasi smo vendarle odvrgli plenice in odrasli, tako je danes obdavčitev z DDV že nekaj čisto običajnega, problemi pa niso več vejice in datumi, temveč vedno bolj sofisticirana pravila glede predmeta in prenosa obdavčitve.
Spomnimo, ob uvedbi smo plačevali DDV po stopnji 19 in 8 %. Obrnjene davčne obveznosti nismo poznali: ne interne, torej za dobave znotraj Slovenije (denimo v gradbeništvu) kot tudi ne intrakomunitarne (za nabave iz EU ali za dobave v EU). Ne zakon o DDV, temveč zakon o izvrševanju proračuna je praktično čez noč dvignil davčni stopnji na 20 in 8,5%, ki sta bili v uporabi s 1.1.2002 pa vse do 30.6.2013. Zatem in še danes davek obračunavamo po stopnjah 22 in 9,5 %.
