V svetovni javnosti je trajnostno poslovanje in s tem povezano poročanje vse bolj aktualna tema. Po eni strani zaradi vse večjih okoljskih tveganj, ki jih povzroča globalno segrevanje planeta, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, širjenje ozonske luknje; po drugi strani zaradi ekonomskih in družbenih težav, kot so finančna kriza, brezposelnost, neenakost pri distribuciji premoženja, slaba dostopnost do različnih storitev, revščina in kršenje človekovih pravic.
Trajnostno poslovanje ni enotno definiran pojem, o trajnostnem poslovanju in trajnostnem razvoju obstaja veliko definicij. Najpogostejša je definicija Svetovne komisije za okolje in razvoj, ki trajnostni razvoj definira kot razvoj, ki zadovoljuje trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.
Z razvojem trajnosti je postalo zelo pomembno trajnostno oziroma nefinančno poročanje organizacij. Že direktiva Evropskega parlamenta iz leta 2014 je uvedla obveznost poročanja o trajnostnem poslovanju za subjekte javnega interesa. Oblika poročanja ni bila jasno definirana, zato so se velike organizacije tega področja lotevale vsaka po svoje. Zato so razna strokovna združenja pripravila neobvezujoče smernice poročanja in razvila standarde poročanja o trajnostnem poslovanju. Direktiva iz leta 2021 o trajnostnem kooperativnem poročanju (CSRD) pa razširja obvezo po poročanju. Poročale bodo vse velike organizacije ter s triletnim zamikom tudi male in srednje družbe, ki s svojimi vrednostnimi papirji sodelujejo pri trgovanju na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Prav tako direktiva predvideva standarde za enotno poročanje.
Ker bo kmalu veliko organizacij moralo poročati o svojem trajnostnem poslovanju, bomo morali to področje spoznati tudi računovodje, ki aktivno sodelujemo pri pripravi letnih poročil. Zato v prispevku predstavljamo ozadja in zgodovino potreb po trajnostnem poročanju pa tudi direktive, smernice in standarde, ki so trenutno na voljo in jih organizacije lahko uporabijo pri poročanju. Predstavili bomo prizadevanje EU za enotne Evropske standarde trajnostnega poročanja, ki so bili v javni obravnavi do 8. 8. 2022.
Ozadje prizadevanj za trajnostno poslovanje
Voditelji držav in vlad ter visoki predstavniki so septembra 2015 na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku ob sedemdeseti obletnici organizacije sprejeli deklaracijo o svetovnih ciljih trajnostnega razvoja.
V deklaracijo so zapisali: »Odločeni smo, da bomo do leta 2030 odpravili revščino in lakoto po vsem svetu, se spopadli z neenakostjo znotraj držav in med njimi, oblikovali miroljubno, pravično in vključujočo družbo, varovali človekove pravice, spodbujali enakost med spoloma in krepili vlogo žensk in deklic ter trajno zaščitili Zemljo in njene naravne vire. Prav tako smo odločeni, da bomo oblikovali razmere za vzdržno, vključujočo in trajnostno gospodarsko rast, blaginjo in dostojno zaposlitev za vse, pri tem pa upoštevali različne stopnje razvoja in zmožnosti posameznih držav.«
Zelo velike obljube, ki pa se uresničujejo le počasi. Vseeno mora prav vsak posameznik razmisliti o tem, kako lahko sam prispeva k trajnostnemu razvoju, ki lahko temelji le na trajnostnem poslovanju. Agendo 2030 za trajnostni razvoj je leta 2015 sprejelo 193 članic OZN. Vključuje 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki naj jim sledijo posamezne države in organizacije.
Cilji trajnostnega razvoja 2030:
V prispevku podrobneje ne povzemamo posameznih ciljev iz Agende, ker bi to prekoračilo njegov začrtan obseg. Si pa bralci lahko podrobno preberejo cilje v objavljenem dokumentu na povezavi v opombi.
Če pogledamo predstavljene cilje, lahko ugotovimo, da bodo posamezne države pa tudi organizacije sledili različnim ciljem, glede na svojo dejavnost in poslovanje oziroma poslovni model.
Pri postavljanju ciljev je ključno njihovo spremljanje in merjenje.
Avtorica članka: mag. Darinka Kamenšek
Celoten članek je na voljo v avgustovski številki biltena Unikum.
