Izvršilni postopki, ki se začnejo in vodijo med upnikom in dolžnikom v Republiki Sloveniji, se vodijo po postopku, ki ga predvideva Zakon o izvršbi in zavarovanju. Ta med drugim omogoča poenostavljen začetek izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine. Nekaj več težav pa upnikom povzroča izvršba v tujini, bodisi da gre za tuje dolžnike bodisi da se sredstva ali bančni računi dolžnika nahajajo v tujini.
- Krajevna pristojnost – Kje mora upnik sprožiti izvršbo?
Upniki se bodo v praksi, ko bodo sprožali sodni spor ali izvršbo, najprej srečali z vprašanjem, kje predlog sploh vložiti. Krajevno pristojnost lahko določita stranki s pogodbo. V nekaterih primerih zakon določa izključno krajevno pristojnost.
Kadar posebnega dogovora ni, se krajevna pristojnost sodišča praviloma določi glede na stalno ali začasno bivališče (naslov) dolžnika oziroma glede na določeno sredstvo izvršbe (prenos denarnih sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet, prodaja premičnin, prodaja nepremičnin, prenos denarne terjatve, unovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev ali prodaja deleža družbenika).
Če upnik predlaga za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Če je med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Enako velja, če je upnik najprej predlagal prenos denarnih sredstev s TRR, nato pa razširil izvršbo še na nepremičnine, kar pomeni, da tudi v tem primeru postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače.
- Postopki za izvršbo in zavarovanje
Sprožitev izvršilnega postopka v Republiki Sloveniji upnikom načeloma ne predstavlja posebnih težav. Drugače pa je z začetkom postopkov v tujini.
Kadar so podani nekateri mednarodni elementi (sedež oziroma premoženje dolžnika v tujini), bo pogosto treba poiskati lokalne pravne svetovalce za pomoč pri izterjavi, tako zaradi časovnih kot tudi jezikovnih in pravnih ovir (nepoznavanje tujih pravnih postopkov).
Načeloma velja, da je izvršilni postopek laže voditi, če upnik že pridobi ustrezen izvršilni naslov (tj. sodbo sodišča, sodno poravnavo ali npr. izvršljiv notarski zapis). Če je treba o zahtevku odločiti še vsebinsko, bo dolžnik laže (večkrat) nasprotoval plačilu oziroma ugovarjal zahtevku upnika.
V vsakem primeru velja, da se slovenske sodne odločbe zunaj Slovenije oziroma tuje odločbe lahko izvršijo, le če so pravni dokumenti ustrezno priznani v državi izvršitve in je bil glede njih sprožen ustrezen postopek ›priznanja tuje sodne odločbe ali listine‹. Ne glede na to pa v državah članicah EU priznanje odločb ni (vedno) potrebno.
Postopek zunaj EU
Če se dolžnik ali njegovo premoženje nahaja v tretji državi, bo upnik izvršbo lahko zasledoval v tretji državi tako, da bo v njej sprožil postopek za priznanje in izvršitev tuje odločbe (npr. slovenske sodbe sodišča). Tuja sodna odločba (v tem primeru slovenska) bo v tretji državi izenačena z odločbo sodišča tretje države in bo imela tam enak pravni učinek kot domača sodna odločba, le če jo bo priznalo pristojno sodišče ali drug organ – kot to določa lokalna zakonodaja tretje države (včasih je to lahko notar ali upravni organ). Praviloma se v teh postopkih zahteva, da se predlogu za priznanje tuje (slovenske) sodne odločbe priloži sodna odločba ali njen overjeni prepis (skupaj s prevodom sodnega tolmača) in potrdilo slovenskega sodišča oziroma drugega organa o pravnomočnosti odločbe. Na podlagi priznanja bo slovenska sodna odločba izenačena s sodbo lokalnih sodišč in bo mogoč postopek izvršbe po lokalnih predpisih.
Postopki v državah članicah EU
Če se dolžnik ali njegovo premoženje nahaja v državi članici EU, je mogoče izpeljati več različnih postopkov. Pri tem je treba upoštevati, da se nekateri od teh postopkov ne uporabljajo na Danskem (največkrat) in morda še v kaki drugi državi članici.
Če spodnji postopki v konkretnih primerih ne pridejo v poštev, npr. ker niso izpolnjeni posamezni pogoji, lahko upnik zahteva priznanje sodne odločbe v državi, v kateri želi sprožiti postopek izvršbe (enako kot v primeru tretjih držav).
Vsi postopki ter imena in naslovi pristojnih sodišč držav članic so na voljo na spletni strani EU (›Evropski portal e-pravosodje‹, pod zavihkom ›Denarni zahtevki‹) in drugod.
…
Avtorica: dr. Nina Orehek Ručigaj
Celoten članek je na voljo v oktobrski številki biltena Unikum.
