Od leta 2018 naprej je izdajateljem računov omogočeno, da se sami odločijo, ali bodo pri gotovinskem poslovanju uporabljali davčne blagajne ali vezane knjige računov. Z zakonom je bil uveden sistem, ki Finančnemu Uradu Republike Slovenije omogoča potrjevanje in shranjevanje računov v realnem času, kar omogoča sledljivost in učinkovitost nadzora izdanih računov.

Način izvajanja potrjevanja računov mora izdajatelj računa določiti z internim aktom. V primeru, da se zavezanec odloči, da bo za izdajanje računov uporabljal vezano knjigo računov, ne bo smel v istem poslovnem prostoru uporabljati tudi davčne blagajne. Zato mora izdajatelj, ki račune izstavlja, z uporabo vezane knjige računov paziti, da nima v istem poslovnem prostoru davčne blagajne.

V internem aktu vsak zavezanec popiše poslovne prostore in način številčenja računov. Zavezanci morajo posredovati podatke o poslovnih prostorih, ker so pomembni za določitev številke računa, ki je obvezen podatek na računu in eden od temeljnih elementov za izvajanje postopka potrjevanja računov.

Davčni zavezanec mora obvezno uporabljati davčno blagajno v primeru, ko kumulativno izpolnjuje naslednje pogoje:

  • voditi mora poslovne knjige in evidence,
  • izdati mora račun za dobavo blaga ali storitev in
  • dobavljeno blago ali storitev sta plačana z gotovino.

V zakonu obstajajo izrecno določene izjeme.

Zavezanec mora po novem davčnemu organu poslati podatke o računih, ki jih je izdal z vezano knjigo računov, do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu izdaje računa, in ne več vsakih deset dni.

Spremenil se je tudi tridesetdnevi rok, v katerem lahko kupci preko spleta ali mobilne aplikacije preverijo, ali so bili podatki o izdanih računih sporočeni davčnemu organu, ki se je podaljšal na šestdeset dni.

 


 

Vam je bil članek všeč? Prijavite se na prejemanje mesečnih e-novic s področja računovodstva, davkov, financ in prava.
Vaš e-naslov *
Ime
Priimek
Podjetje
Vir prijave
Name *
Zašèitno z reCAPTCHA pod pogoji.