Začasno in občasno delo dijakov in študentov

/, Plače, Zakonodaja/Začasno in občasno delo dijakov in študentov

Začasno in občasno delo dijakov in študentov

Poletje je čas, ko se veliko delodajalcev odloči ponuditi dijakom in študentom možnost opravljanja ›počitniškega‹ dela. Tako nadomestijo začasno odsotne delavce na letnih dopustih, hkrati pa bolje spoznajo tudi morebitne potencialne kandidate za kasnejšo zaposlitev. Dijakom in študentom na ta način ponudijo spoznavanje z delovnim procesom, nabiranje izkušenj pa tudi pridobitev dodatnega zaslužka med izobraževanjem.

Začasno in občasno delo dijakov in študentov ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki kot pravno podlago za opravljanje dela določa ustrezno izpolnjeno napotnico s strani organizacije za posredovanje začasnih in občasnih del dijakov in študentov (študentski servisi in podobne organizacije).

Pogoj za opravljanje dela na podlagi napotnice je veljaven status dijaka, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih ter starost najmanj 15 let. Poleg tega dijaki in študentje ne smejo biti zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Delo na podlagi napotnice lahko torej opravljajo:

  • osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let starosti;
  • osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji;
  • osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.

Poleg državljanov Republike Slovenije lahko delo na podlagi napotnice opravljajo tudi tujci, ki v okviru mednarodnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji (npr. program Erasmus) in tujci, ki študirajo v Republiki Sloveniji.

Delodajalec lahko na delo sprejme tudi osnovnošolca, ki je dokončal osnovno šolo, dopolnil 15 let in bo v prihajajočem šolskem letu pridobil status dijaka.

Začasno in občasno delo dijakov in študentov ne sme biti način, s katerim bi se delodajalci izogibali sklepanju pogodb o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih. Delo na podlagi napotnice se ne sme opravljati, če so podani elementi delovnega razmerja. Ti elementi so:

  • prostovoljna vključitev v delovni proces delodajalca;
  • nepretrgano delo;
  • delo za plačilo;
  • opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Glavni razlikovalni element je začasnost oziroma občasnost. Dijaki in študentje dela ne smejo opravljati nepretrgoma, temveč le začasno in občasno. To izhaja tudi iz imena vrste dela – ›začasno in občasno delo dijakov in študentov‹.

Obveznosti delodajalca

Čeprav dijaki in študentje niso v delovnem razmerju z delodajalcem, so delodajalci dolžni spoštovati Zakon o delovnih razmerjih, predvsem določbe o:

  • prepovedi diskriminacije;
  • enaki obravnavi glede na spol;
  • delovnem času;
  • odmorih in počitkih;
  • posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti;
  • odškodninski odgovornosti.

Tako delodajalci kot dijaki in študentje so zavezani k spoštovanju določb na področju varnosti in zdravja pri delu. Dijake in študente ni treba napotovati na predhodni zdravstveni pregled na tistih delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj in delavcem ne grozi nevarnost za zdravje, saj zadošča zdravniško potrdilo, ki ga dijaki in študentje pridobijo na podlagi opravljenega pregleda v programu preventivnega zdravstvenega varstva dijakov in študentov, pod pogojem, da od zadnjega tovrstnega pregleda ni minilo več kot pet let.

Plačilo za delo

Dijaki in študentje so za opravljeno delo upravičeni do plačila za delo skladno z višino dogovorjene bruto urne postavke. Ta glede na ›Odredbo o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del‹ ne sme biti nižja od 4,73 evra.

Izplačilo je odvisno od dejanskega števila opravljenih ur dela ob upoštevanju Zakona o delovnih razmerjih glede delovnega časa pa tudi dejstva, da je opravljanje dela začasne in občasne narave. Začasno in občasno delo dijakov in študentov po Zakonu o dohodnini ne spada med dohodke iz zaposlitve, temveč med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, zato delodajalec dijaku in študentu ni dolžan posebej povrniti stroškov prevoza in prehrane med delom, lahko pa navedene stroške všteje v bruto urno postavko.

Delodajalec je poleg plačila za delo od zneska na napotnici dolžan plačati tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za zdravstveno zavarovanje, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, koncesijsko dajatev ter dodatno koncesijsko dajatev. Navedene prispevke in dajatve obračuna in odvede posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.

Tudi dijaki in študentje so dolžni od zneska na napotnici plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nakazilo, ki ga dijak prejme na transakcijski račun, je višina zneska na napotnici, zmanjšana za obvezne prispevke v višini 15,5 odstotka.

 

Več informacij ter primer izračuna si oglejte na: http://www.iracunovodstvo.eu/knjigarna/bilten_unikum

2018-06-21T11:35:15+00:00 21.06.2018|Delodajalci, Plače, Zakonodaja|
Additionally, paste this code immediately after the opening tag: