2. avgusta, 2016

Stavbna pravica: katero novost je prineslo leto 2016?

Z letom 2016 veljajo novi SRS 2016 ter prenovljeno 8. poglavje ZGD-1 o poslovnih knjigah in letnem poročilu. Tako 7.odst.65.čl. ZGD-1 kot SRS 20.22. določata, da se pravice na nepremičninah in druge podobne pravice izkazujejo pod ustrezno postavko Zemljišča in zgradbe, zakon pa dodatno zahteva, da se razkrijejo v prilogi k izkazom.

Knjigovodsko stavbno pravico (tako kot v stari ureditvi) obravnavamo kot neopredmeteno sredstvo (SRS 2) na kontih skupine 00, spremenilo pa se je izkazovanje te pravice v bilanci stanja. Bilančno je stavbna pravica del skupine opredmetenih osnovnih sredstev.
Vendar je za namene državne statistike potrebno ločeno izkazovanje zemljišč in zgradb (glej obrazce na strani Ajpes), ločeno pa morajo ti postavki izkazati tudi srednje in velike gospodarske družbe v svojih poslovnih izkazih. Zato nas sprašujete, kam razvrstiti stavbno pravico – med zemljišča ali med zgradbe.

Ker odgovora ni ne v SRS ne v ZGD-1, smo ga poiskali v stvarnopravnem zakoniku. 256. člen določa, da je stavbna pravica pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino, ali po domače: nad ali pod tujim zemljiščem. V komentarju SPZ (GV založba, Ljubljana, 2004) je pojasnjeno, da na podlagi fikcije, ki je uveljavljena tako v zakonodaji kot teoriji in praksi tujih sistemov stvarnega prava, se stavbno pravico enači z zemljiščem in tako zgradba velja za sestavino stavbne pravice. Na mesto pravega, naravnega zemljišča, na katerem zgradba dejansko stoji, stopi »umetno«, fiktivno zemljišče, s čimer se načelo povezanosti objekta in zemljišča kljub vsemu ohranja.
Ker se stavbna pravica nanaša na pravico do uporabe tujega zemljišča, menimo, da bomo to neopredmeteno sredstvo bilančno izkazali v postavki »zemljišča«, objekt, ki ga bomo zgradili pod ali nad tem tujim zemljiščem pa med »zgradbe«.

Opomba: glejte novico z dne 19.8.2016 – Popravek/dopolnitev obvestila o stavbni pravici