15. maja, 2018

Sprememba obrestne mere ECB! Kaj pa to sploh pomeni in kako vpliva name?

V času po finančni krizi iz leta 2008, je širša javnost vse bolj pozorna na novice iz finančnega sveta, naslovi v stilu »ECB znova niža obrestne mere« ali »Dvig obrestnih mer FEDa« pa so čedalje bolj pogost pojav. Finančni strokovnjaki seveda takoj razumejo vpliv in pomen, za malce manj finančno podkovano javnost pa morda še vedno predstavlja malce zmede in nejasnosti.
Republika Slovenija zaradi članstva v euroobmočju spada pod pristojnost Evropske centralne banke (ECB), v ZDA to nalogo opravlja Federal Reserve System (FED), v Veliki Britaniji Bank of England (BOE), itd. vse centralne banke pa imajo na svojem območju temeljno nalogo, da skrbijo za opredeljevanje in izvajanje monetarne politike območja.. Medtem ko se specifični cilji razlikujejo od posameznih držav in območju, je primarni cilj vseh centralnih bank zagotavljanje stabilnega finančnega sistema, stabilnost cen in nizka inflacija. Glavno orodje za doseganje teh ciljev pa je namreč obrestna mera.

Vpliv zmanjševanje obrestnih mer

Centralne banke, na primer ECB, s pojmom obrestna mera opisujejo mero po kateri si lahko banke od njih izposodijo kratkoročno posojilo, s tem pa centralne banke zagotavljajo likvidnost na trgu in uravnavajo kratkoročne potrošniške obrestne mere. V primeru euroobmočja gre za tako imenovane operacije refinanciranja, kjer posamezna banka ponudi primerno zavarovanje (načeloma v obliki sredstev), v zameno pa dobi posojilo. ECB posameznim bankam nudi štiri tipe posojila, najpogosteje uporabljena so tako imenovane »glavne operacije refinanciranja« oz. »main refinancing operations (MRO)«, ki imajo ročnost en teden, ki je tudi osnova za določanje potrošnikih obrestnih mer, s strani posameznih bank.

Kako pa to vpliva na potrošnike?

Obrestne mere centralnih bank na samega potrošnika nimajo direktnega vpliva, imajo pa velik indirekten vpliv, saj namreč med drugim vplivajo na potrošniške hipoteke, kredite, celo podjetniške obveznice. Nizke obrestne mere centralnih bank, namreč posameznih bankam omogočajo ugodno izposojanje, te pa lahko nato denar ceneje posojajo podjetjem in posameznikom, če poenostavimo lahko rečemo, da je »denar poceni«. Cenejši krediti predvsem podjetjem omogočajo nove investicije in zaposlitev dodatnih delavcev, višja stopnja zaposlenosti pa omogoča večjo potrošnjo in splošno izboljšanje blaginje v državi. Zakaj po tem centralne banke ne držijo konstantnih nizkih obrestnih mer?

Trenutne obrestne mere nekaterih centralnih bank (vir: FED)

Na žalost v ekonomski teoriji, fraza »preveč dobro stanje« lahko pomeni razlog za skrb. Za doseganje stabilne rasti, morajo organi ekonomske politike upoštevati dolgoročno vzdržljiv nivo ekonomske aktivnosti, da bi se izognili tako imenovanemu pregrevanju ekonomije. Visoka ekonomska aktivnost je v večini primerov pospremljena z visokim potrošniškim povpraševanjem, saj je več ljudi zaposlenih in imajo več denarja za potrošnjo. Če se ta potrošnja poveča prehitro, lahko podjetja pričenjajo s prehitrim dvigom cen, kar privede do previsoke inflacije (cilj ECB je zagotavljanje letne inflacije na ravni okrog 2 %). Centralne banke tako z dvigom obrestne mere vplivajo na dražje kredite in posledično na potrošniško povpraševanje. Kljub kratkoročnim slabostim, kot so padec zaposlenosti, uravnavanje povpraševanje omogoča izogibanje nevarnim ravnem inflacije, kot ga trenutno na primer doživljajo v Venezueli.
Poleg vpliva iz potrošniškega vidika, pa ima sprememba obrestnih mer tudi investicijsko komponento. Kot smo že zapisali, je v obdobju višjih obrestnih mer, podjetniško financiranje dražje, kar vpliva na nove investicije iz zaposlitev, kar ima negativni vpliv na ceno delnic. Poleg delnic imajo obrestne mere vpliv tudi na obveznice, saj imajo novo izdane obveznice izplačujejo višje kuponske stopnje, kar jih dela bolj privlačne za investitorje, stare pa zato izgubijo vrednost.

 

Unija Consulting