Suspenz pogodbe o zaposlitvi v praktičnem smislu pomeni zamrznitev zaposlitvene pogodbe, to pomeni, da za čas suspenza mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.

Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem ostaja v veljavi, vendar delavec ne opravlja dela, delodajalec pa mu ne izplačuje plače in nadomestil.

Delavec mora kljub temu, da v času suspenza ne hodi na delo, spoštovati druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot so npr. konkurenčna prepoved in varovanje poslovnih skrivnosti.

Suspenz pogodbe o zaposlitvi lahko nastane na podlagi zakona ali na podlagi sporazuma med delavcem in delodajalcem.

Suspenz nastane po zakonu v primerih:

  • ko delavec zaradi prestajanja zaporne kazni, izrečenega vzgojnega, varnostnega, varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek, zaradi katerih ne more opravljati dela šest mesecev ali manj,
  • obveznega ali prostovoljnega služenja vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, pripora ter
  • v drugih primerih, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi.

V teh primerih pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati razen, če so podani razlogi za izredno odpoved, če je uveden postopek za prenehanje opravljanja dejavnosti delodajalca ali če zaradi zakonsko predvidenih razlogov delavec ne more opravljati dela več kot šest mesecev.

 Možnost nastanka suspenza pogodbe o zaposlitvi je lahko tudi dogovor med delavcem in delodajalcem. Takšni dogovori se po navadi sklepajo v primeru daljšega izobraževanja delavca. Gre za bodisi plačano ali neplačano odsotnost, ki jo delavec lahko izkoristi, tradicionalno v trajanju enega leta za vsakih dopolnjenih sedem let zaposlitve pri delodajalcu. 

V času suspenza pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavca odjavi iz obveznih zavarovanj. Če gre za suspenz zaradi opravljanja nalog v sestavi vojske, civilne zaščite ali podobno, ima delavec s temi organizacijami sklenjeno pogodbo, na podlagi katere ga prijavijo v zavarovanje ter poravnajo prispevke. Če delavec služi zaporno kazen, mu za čas suspenza delovna doba ne teče.

V primeru pogodbeno dogovorjenega suspenza pogodbe, je status delavca odvisen od dogovora z delodajalcem. V praksi je pogosto, da delavec ostane prijavljen v obvezna zavarovanja, delodajalec mu plačuje prispevke, ti pa se poračunajo s plačo delavca takrat, ko se ta vrne na delo. Zaradi mirovanja pogodbenih in drugih pravic tekom suspenza, delavec tako ni upravičen do letnega dopusta in regresa.

Delavec se ima pravico in dolžnost vrniti na delo najkasneje v petih dneh po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe. S tem dnem preneha suspenz pogodbe. Če se delavec v predpisanem roku neupravičeno ne vrne na delo, mu delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

 


 

Vam je bil članek všeč? Prijavite se na prejemanje mesečnih e-novic s področja računovodstva, davkov, financ in prava.
Vaš e-naslov *
Ime
Priimek
Podjetje
Vir prijave
Name *
Zašèitno z reCAPTCHA pod pogoji.