Proti korona ukrepi države za pomoč podjetjem in delodajalcem

Naši svetovalci Unija Consulting so na enem mestu pripravili hitri pregled finančnih ukrepov države za pomoč podjetjem in delodajalcem za lajšanje posledic koronavirusa. V spodnji preglednici preverite kakšne možnosti imate kot delodajalec za ohranitev delovnih mest. TUKAJ pa si oglejte kakšne možnosti imate za zagotovitev likvidnostnih sredstev v gospodarstvu. Za morebitna dodatna pojasnila smo vam na voljo na info@unija.com. Pomagamo vam tudi pri vseh informacijah in pridobivanju pomoči s področja interventne zakonodaje: Proti korona svetovanje – PREVERITE.

Datum zadnje objave v preglednici: 10.2.2021

Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo Delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa Delo na domu Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni brez brez obiska zdravnika Povračilo minimalne plače Najnižja osnova za obračun prispevkov Krizni dodatek
Pravna podlaga PKP-8 in PKP5 PKP-8  PKP-8  PKP-8 PKP-8 PKP-8 PKP-8
Veljavnost Ukrep veljaven od 1. 2. 2021 do 31. 5. 2021 Ukrep veljaven od 1. 2. 2021 do 30.6.2021 Ukrep veljaven od 1. 4. 2021 do 31. 12. 2021 Ukrep veljaven do 31. 12. 2021 Ukrep veljaven od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 Ukrep veljaven od 1. 7. 2021 do 31. 12. 2021 Ukrep veljaven za izplačilo decemberske plače
Razlogi Začasna nezmožnost zagotavljanja dela zaradi epidemije virusa COVID-19. Delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa. Opravljanje dela na domu, za preprečevanje širjenja Covid-19 in obvestilo o delu v elektronski obliki. Odsotnost z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu (kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni), enkrat v koledarskem letu. Pomoč delodajalcem pri izplačilu višje minimalne plače – 1.024,24 EUR bruto. Pomoč delodajalcem z znižanjem minimalne osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost. Pomoč zaposlenim z nizkimi dohodki
Upravičenci Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki:
– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 18. oktobrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila pred 18. oktobrom 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev
– ter po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 odstotkov.
Vsak delodajalec, ki mu pogoji in narava dela omogoča, da delavcem odredi delo od doma. Ukrep velja za vse delavce zaposlene pri delodajalcih v Republiki Sloveniji. Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Ukrep velja za vse delodajalce v Republiki Sloveniji. Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– tuje diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji
Pogoji in dokazila Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20  odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oz. 2021.

Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2021 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Do ukrepa so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo pogoja padca prihodkov, če imajo status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije na podlagi ustreznih zakonov.

Delodajalec mora imeti na dan vložitve vloge, poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira davčni organ in zoper njega ne sme biti uveden postopek stečaja ali likvidacije.

Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:
– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 18. 10. 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
– po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
Ne glede na četrti odstavek 68. člena Zakona o delovnih razmerjih, delodajalec pred začetkom dela delavca na domu obvesti Inšpektorat Republike Slovenije v elektronski obliki za delo o:
– podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
– podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
– morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.
Delavec o vsakokratni kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. Delodajalec je za vsakega delavca, katerega plača za polni delovni čas, ne presega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači, upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 EUR.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali opravi delo v krajšem delovnem času od polnega, ima delodajalec pravico do subvencije iz prejšnjega odstavka sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo.Delodajalec ni upravičen do subvencije za zaposlene v programu javnih del.
Najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače, izplačane za mesece od julija naprej, je minimalna plača – 1.024,24 EUR bruto. Vsakemu zaposlenemu, ki dela in pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplača ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Če delavec ne dela cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka iz prvega odstavka tega člena sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Višina povračila oz. ukrepa Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS za mesec oktober 2020. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 7. odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih, vendar ne manj kot minimalna plača (940,58 eura).

Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:
– 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
– 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
– 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
– 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.Subvencija se sorazmerno zmanjša za čas odsotnosti z dela.
/ Delodajalec v celoti prejme povračilo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Delodajalec je za vsakega delavca, čigar plača ne dosega višine minimalne plače, upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 EUR. Zmanjšana osnova za obračun prispevkov od plač in nadomestil za plače. Povrne se celotni krizni dodatek za vsakega delavca iz proračuna Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
Način uveljavljanja Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo se lahko vloži najpozneje do 30. aprila 2021 z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2021.

Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. februarja 2021, lahko vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.
Delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži:
– dokazila o izpolnjevanju pogojev,
– podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja,
– soglasje za objavo podatkov.
Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvestilo vložijo elektronsko preko sistema za podporo poslovnim subjektom (SPOT). Delodajalec vloži zahtevo v elektronski obliki pri Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje tri mesece po preteku ukrepa. Postopek vlaganja zahteve podrobneje določi Zavod. Delodajalec preko informacijskega sistem FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal minimalno plačo, ter navede podatke iz katerih izhaja upravičenost do subvencije.
Upravičenec mora izjavo predložiti najkasneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021.
/ Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu iz prvega odstavka tega člena delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal dodatek. Upravičenec predloži izjavo v elektronski obliki najpozneje do konca marca 2021.
Rok za odločitev 15 dni s sklepom. 15 dni s sklepom. / Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. / / FURS povrne denarna sredstva do 20. aprila 2021.
Obveznosti delodajalca V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec:
– delavcem izplačevati nadomestila plače;
– ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo;
– obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, če se delavec vrne na delo;
– ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV.
V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec:
– delavcem izplačevati plačo in nadomestilo plače; sorazmerno z opravljenim delom delavca,
– ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom;
– obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v treh dneh po odredbi skrajšanega delovnega časa delavcu;
– voditi evidenco delovnega časa za vse delavce, ki jim je odrejen skrajšani polni delovni čas
– ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV.
/ Delodajalcu se ne izplača nadomestilo plače, če delavec med začasno zadržanostjo z dela zapusti kraj bivanja ali opravlja pridobitno dejavnost. Delodajalec ne sme:
– v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem, začeti postopeka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona.
/ Delavcu, čigar novemberska plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, v kar se ne šteje nagrada za poslovno uspešnost, izplačati celotni ali sorazmerni del krinega dodatka.
Opombe Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače v tem času ne izplačuje.

Z globo se kaznuje delodajalec, ki:
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora,
– predloži neresnično izjavo,
– v roku ne obvesti FURS o obveznosti vrnitve sredstev,
– v obdobju delnega povračila nadomestila plače, začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo,
– izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom,
– v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti ZRSZ, če delavca pozove, da se vrne na delo.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva mora ta vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
– prejemanja sredstev in
– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Z globo se kaznuje delodajalec, ki:
– odredi skrajšani delovni čas tekom odpovednega roka;
– krši obveznost posvetovanja pred odreditvijo dela s skrajšanim delovnim časom ali v primeru spremembe;
– krši obveznost posvetovanja pisne odredbe Zavodu RS za zaposlovanje;
– krši obveznost izročitve odredbe delavcu;
– krši obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa;
– krši obveznost predhodnega obvestila Zavodu RS za zaposlovanje, če delodajalec delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom;
– krši prepoved odpuščanja,
– odredi nadurno delo, neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva mora ta vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
– prejemanja sredstev in
– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.Delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi tega zakona, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
Ukrep do 31. 3. 2021 velja na podlagi že veljavne zakonodaje. Delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove plače preteklega meseca za polni delovni čas.

Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena.

Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni.

Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

Z globo se kaznuje delodajalec, ki:
– v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem, začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpove pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona.

/ Nadzor nad izvajanjem ukrepa izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. Nadzor v zvezi z uveljavljanjem pravice delodajalca do povračila izplačanega kriznega dodatka po prejšnjem odstavku izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
Omilitev pogojev za predložitev predloga insolventnih postopkov Krizni dodatek Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov Obročno vračilo prejetih pomoči Pomoč pri testiranju zaposlenih na COVID-19 Ukrep za izboljšanje položaja najemnikov poslovnih prostorov
Pravna podlaga PKP-7 PKP-7 PKP-7  PKP-7 PKP-7 PKP-7
Veljavnost Ukrep veljaven od 31. 12. 2020 do 31. 3. 2021 Ukrep veljaven za izplačilo decemberske plače Ukrep veljaven od 1. 10. 2020 do 30. 6. 2021 Ukrep veljaven od ugotovitve obveznosti vračila pomoči do preteka 6 mesecev Ukrep veljaven od 31. 12. 2020 do 30. 6. 2021 Ukrep veljaven od 31. 12. 2020 do 30. 6. 2021
Razlogi Začasna nezmožnost opravljanja dejavnosti zaradi epidemije COVID-19 Pomoč zaposlenim z nizkimi dohodki Začasna nezmožnost opravljanja dela zaradi epidemije virusa COVID-19. Pomoč v primeru vračila pomoči Pomoč delodajlcu za preprečitev širjenja virusa na delovnem mestu. Ukrep za olajšanje poslovnih najemov za čas epidemije.
Upravičenci Delodajalec, katerega dolgoročna plačilna nesposobnost je posledica razglasitve epidemije. Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– tuje diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan oddaje vloge,
– tuje diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– tuje diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Ukrep velja za vse delodajalce v Republiki Sloveniji (gospodarske družbe, zadruge in samostojne podjetnike), razen za:
– osebe, ki ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ,
– osebe, ki imajo na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti ali druge denarne davčne obveznosti v višini, večji od 5.000 eurov
Ukrep velja za vse delodajalce v Republiki Sloveniji.
Pogoji in dokazila Šteje se, da je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo s predpisom vlade ali ministra ali predpisom lokalne skupnosti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila dolgoročno plačilno nesposobna.

Obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep se uporablja v stečajnem postopku, ki je uveden na predlog upnika najpozneje do 31. marca 2021. Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša za najdalj šest mesecev.

Dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da predloži dokaze, da je odpravil insolventnost z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ali z zadostnim obsegom poslovanja.

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Če delavec ne dela cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka iz prvega odstavka tega člena sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, je pravna ali fizična oseba, ki:
– je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1. septembra 2020,
– ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona ali je samozaposlen, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– na dan 31. december 2019 podjetje ni v težavah,
– ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
– zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki od prodaje upadli v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v enakem obdobju leta 2019 za več kot 30 odstotkov. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki so beležili upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje.
Upravičenost do prejete pomoči se ugotavlja naknadno. Če pogoji ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na posledice zamude.

Organ, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja davčni postopek, zavaruje izpolnitev in plačilo obveznosti.

Za vsa vprašanja, ki niso urejena v tem členu, se smiselno uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.

Delodajalec je odgovoren za namensko porabo sredstev, ki jih lahko nameni izključno za izvedbo hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo testiranje zaposlenih.

Delodajalec, ki je uveljavil pomoč za izvedbo hitrih testov, in naknadno ugotovil, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za izvedbo hitrih testov, je dolžan o tem obvestiti FURS in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

Najemnik mora najemodajalcu plačati odložene najemnine najpozneje v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti ukrepa , pri čemer najemodajalec za odložene najemnine ni upravičen do zamudnih obresti, lahko pa zahteva ustrezno zavarovanje za odložene najemnine.
Višina povračila oz. ukrepa / Povrne se celotni krizni dodatek za vsakega delavca iz proračuna Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije. Upravičenec izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine upravičenja iz prve in druge alineje tega odstavka. Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno.

Upravičeno obdobje pomoči se lahko, s sklepom Vlade, podaljša za največ šest mesecev.

Neto izguba pomeni neto čisto izgubo v upravičenem obdobju po pravilih računovodenja. Za potrebe tega člena je mesečna izguba lahko zgolj ocenjena.

Pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Upravičenec v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi, da je pri izračunu upada prihodkov od prodaje upošteval povprečne prihodke od prodaje iz prvega stavka tega odstavka

Sredstva za izplačilo pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

/ Delodajalec je upravičen do pomoči za izvedbo hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge. Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:

– ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom osem dni;

– zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;

– zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe lahko najemnik zahteva za obdobje, ko mu je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, in sicer tudi za obdobje pred uveljavitvijo tega zakona, ko mu je bilo zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno. Najemnik mora takšno zahtevo pisno poslati najemodajalcu v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Način uveljavljanja Šteje se, da je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo s predpisom vlade ali ministra ali predpisom lokalne skupnosti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila dolgoročno plačilno nesposobna. Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu iz prvega odstavka tega člena delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal dodatek. Upravičenec predloži izjavo v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu iz prvega odstavka tega člena delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal dodatek. Upravičenec predloži izjavo v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. Dogovor s Fursom. Za izplačilo pomoči za izvedbo hitrih testov upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo za upravičenost do pomoči za izvedbo hitrih antigenskih sredstev. Najemnik mora najemodajalcu poslati pisno zahtevo odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe. Če zahteva odlog plačila najemnine mora zahtevo zahtevo za odlog poslati pred zapadlostjo plačila.
Rok za odločitev / FURS povrne denarna sredstva do 20. marca 2021. Sredstva FURS izplača najkasneje 20. januarja 2021. Vračilo prejete pomoči v roku šestih mesecev. Delodajalec mora preko eDavkov vložiti vlogo najpozneje do konca januarja 2021. Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe učinkuje, ko najemodajalec prejme pisno zahtevo najemnika.
Obveznosti delodajalca Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne morejo pravočasno izvesti dejanj in ukrepov (sklic skupščine, predlog za povečanje kapitala – 36. in 37. člen ZFPPIPP), jih morajo začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po objavi preklica epidemije COVID-19 v Uradnem listu Republike Slovenije. Delavcu, čigar novemberska plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplačati celotni ali sorazmerni del krinega dodatka. Upravičenec, ki je uveljavil pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od odhodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Delodajalec, ki koristi ta ukrep, mora v roku plačevati obveznosti iz naslova obročnega vračila pomoči. Delodajalec je odgovoren za namensko porabo sredstev, ki jih lahko nameni izključno za izvedbo hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo testiranje zaposlenih.

Delodajalec, ki je uveljavil pomoč za izvedbo hitrih testov, in naknadno ugotovil, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za izvedbo hitrih testov, je dolžan o tem obvestiti FURS in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

Najemnik mora najemodajalcu plačati odložene najemnine najpozneje v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti ukrepa iz tega člena, pri čemer najemodajalec za odložene najemnine ni upravičen do zamudnih obresti, lahko pa zahteva ustrezno zavarovanje za odložene najemnine.
Opombe / Nadzor nad izvajanjem ukrepa izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. Nadzor v zvezi z uveljavljanjem pravice delodajalca do povračila izplačanega kriznega dodatka po prejšnjem odstavku izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek. Upravičenec izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine upravičenja iz prve in druge alineje tega odstavka. Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno.

Upravičeno obdobje pomoči se lahko, s sklepom Vlade, podaljša za največ šest mesecev.

Neto izguba pomeni neto čisto izgubo v upravičenem obdobju po pravilih računovodenja. Za potrebe tega člena je mesečna izguba lahko zgolj ocenjena.

Pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Upravičenec v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi, da je pri izračunu upada prihodkov od prodaje upošteval povprečne prihodke od prodaje iz prvega stavka tega odstavka

Sredstva za izplačilo pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na posledice zamude. Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa. Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s tem členom.
Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov Odlog plačila/obročno plačilo akontacije dohodnine za največ 24 mesecev Delo na domu
Pravna podlaga PKP-6 PKP-6 PKP-6
Veljavnost Ukrep veljaven od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 Ukrep veljaven od 28. 11. 2020 do 31. 12. 2020 Ukrep veljaven od 28. 11. 2020 do 31. 12. 2020
Razlogi Začasna nezmožnost opravljanja dela zaradi epidemije virusa COVID-19. Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19. Opravljanje dela na domu, za preprečevanje širjenja Covid-19.
Upravičenci Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan oddaje vloge,
– tuje diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Vsak delodajalec, ki pravočasno odda vlogo. Vsak delodajalec, ki mu pogoji in narava dela omogoča, da delavcem odredi delo od doma.
Pogoji in dokazila Upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, je pravna ali fizična oseba, ki:
– je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1. septembra 2020,
– ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona ali je samozaposlen, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– na dan 31. december 2019 podjetje ni v težavah,
– ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
– zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki od prodaje upadli v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v enakem obdobju leta 2019 za več kot 30 odstotkov. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki so beležili upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje.
Upravičenost do prejete pomoči se ugotavlja naknadno. Če pogoji ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
1. Podatki o davčni obveznosti oziroma davkih, za katere se zahteva odlog ali obročno plačilo davka.
2. Dokazila, ki potrjujejo izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov.
Ne glede na četrti odstavek 68. člena Zakona o delovnih razmerjih, delodajalec pred začetkom dela delavca na domu obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o:
– podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
– podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
– morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.
Višina povračila oz. ukrepa Delodajalci v primeru beleženja padca prihodkov od prodaje od 30 % do 70 % dobijo za posamezen mesec 0,6 odstotkov povrnjenih nekritih fiksnih stroškov. V primeru večjega upada prihodkov od prodaje, torej več kot 70 %, se povrne 1,2 odstotka fiksnih stroškov, vendar ne več kot:
– 1.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
– 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom.
/ /
Način uveljavljanja Delodajalec uveljavi pravico do povračila fiksnih stroškov z izjavo, ki jo vloži v elektronski obliki preko informacijskega sistema FURS. Vlogo se lahko vloži najpozneje do 31. decembra 2020. Vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka se vloži preko elektronskega sistema eDavki ali po pošti oziroma preko elektronske pošte pristojnemu finančnemu organu. Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvestilo z navedenimi prejšnjimi podatki, vložijo elektronsko preko sistema za podporo poslovnim subjektom.
Rok za odločitev Sredstva FURS izplača najkasneje 20. januarja 2021. 8 dni od prejema vloge. /
Obveznosti delodajalca Upravičenec, ki je uveljavil pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od odhodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. / /
Opombe Upravičenec izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine upravičenja iz prve in druge alineje tega odstavka. Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno.

Upravičeno obdobje pomoči se lahko, s sklepom Vlade, podaljša za največ šest mesecev.

Neto izguba pomeni neto čisto izgubo v upravičenem obdobju po pravilih računovodenja. Za potrebe tega člena je mesečna izguba lahko zgolj ocenjena.

Sredstva za izplačilo pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

Če je davčni organ zavezancu za davek dovolil obročno plačilo davka ali prispevkov, v primeru, da zamuja s plačilom enega obroka davkov ali prispevka z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo vsi naslednji neplačani obroki.  /
Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka
Pravna podlaga PKP-6
Veljavnost Ukrep veljaven od 28. 11. 2020 do 30. 6. 2021
Razlogi Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka.
Upravičenci Ukrep velja za samozaposlene osebe, kmete in poslovodne osebe, ki zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu.
Pogoji in dokazila V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Višina povračila oz. ukrepa Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov čas, ko upravičenec ni zmožen opravljanja dela za vsako karanteno na domu ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.
Način uveljavjanja Za povračilo delno izgubljenega dohodka mora upravičenec preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), predloži vlogo, v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni ali potrdilo, ki ga izda pristojni organ, oziroma pridobitve drugega ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najpozneje do 31. decembra 2020.
Rok za odločitev /
Opombe /
Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo Povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene Povračilo nadomestila plače zaradi višje sile – obveznosti varstva otrok Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni brez brez obiska zdravnika Testiranje na SARS-CoV-2
Pravna podlaga PKP-5***** PKP-5*****  PKP-5*****  PKP-5*****  PKP-5***** 
Veljavnost Ukrep veljaven od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 Ukrep veljaven od 1. 10. 2020 do 30. 6. 2021 Ukrep veljaven od 1. 9. 2020 do 30. 6. 2021 Ukrep veljaven od začetka veljavnosti do 31. 12. 2021 Ukrep veljaven od začetka veljavnosti zakona (24. 10. 2020) do 30. 6. 2020
Razlogi Začasna nezmožnost zagotavljanja dela zaradi epidemije virusa COVID-19. Začasna nezmožnost opravljanja dela zaradi odrejene karantene. Začasna nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile – obveznosti varstva otrok. Odsotnost z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu (kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni), enkrat v koledarskem letu. Testiranje na SARS-CoV-2 se ne šteje za boniteto.
Upravičenci Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Vsak delodajalec, ki izjavi, da delavcu ki mu je bila odrejena karantena, ne more zagotavljati dela na domu. Vsak delodajalec, ki izjavi, da delavec ne more opravljati dela, zaradi višje sile – obveznosti varstva otrok. Ukrep velja za vse delavce zaposlene pri delodajalcih v Republiki Sloveniji. Ukrep velja za vse delavce zaposlene pri delodajalcih v Republiki Sloveniji.
Pogoji in dokazila Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20  odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Do ukrepa so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo pogoja padca prihodkov, če imajo status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije na podlagi ustreznih zakonov.

Delodajalec mora imeti na dan vložitve vloge, poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira davčni organ in zoper njega ne sme biti uveden postopek stečaja ali likvidacije.

Pravico do nadomestila plače lahko uveljavlja upravičeni delodajalec za delavca, ki mu je bila z odločbo odrejena karantena in ki mu hkrati ne more zagotavljati dela na domu. Pravico do nadomestila plače lahko uveljavlja upravičeni delodajalec za delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile – obveznosti varstva otrok.

Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu.

V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Delavec o vsakokratni kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. /
Višina povračila oz. ukrepa Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, to je 892,50 eura. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 7. odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih, vendar ne manj kot minimalna plača (940,58 eura).

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, so delodajalcem povrnjena v celoti.

Višina povračila nadomestila plače je odvisna od razloga odrejene karantene, in sicer:
– odrejena karantena ob prehodu meje za države v zelem in oranžnem seznamu: nadomestilo plače v višini kot je ta določena za primer nezmožnosti zagotavljanja dela zaradi poslovnega razloga, to je 80 % nadomestila plače preteklih treh mesecev oziroma skladno s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih;
– odrejena karantena zaradi stika ali suma stika z okuženo osebo: nadomestilo plače v višini kot je ta določena za primer nezmožnosti zagotavljanja dela zaradi poslovnega razloga, to je 80 % nadomestila plače preteklih treh mesecev oziroma skladno s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih;
– odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu: nadomestilo plače v višini, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v določenih primerih, ko bo delavec upravičen do nadomestila plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. To so naslednje osebne okoliščine:
– smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
– smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
– rojstva otroka,
– vabila na sodišče.
Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene višje sile – obveznosti varstva otrok, ne morejo opravljati dela, so delodajalcem povrnjena v celoti.

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile – obveznosti varstva otrok, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je ta določena za primer nezmožnosti zagotavljanja dela zaradi poslovnega razloga, to je 80 % nadomestila plače preteklih treh mesecev oziroma skladno s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih.

Delodajalec v celoti prejme povračilo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. /
Način uveljavljanja Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo se lahko vloži najpozneje do 15. decembra 2020.

Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra 2020, lahko vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice, to je do 1. 11. 2020.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.

Če je bil karantena odrejena že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, lahko delodajalec vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice, to je do 1. 11. 2020.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi višje sile – obveznosti varstva otrok.

Če je bil delavec odsoten zaradi višje sile – obveznosti varstva otrok (ker je bila tem odrejena karantena) že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. septembra 2020 dalje, lahko delodajalec vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice, to je do 1. 11. 2020.

Delodajalec vloži zahtevo iz v elektronski obliki pri Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje tri mesece po preteku ukrepa. Postopek vlaganja zahteve podrobneje določi ZZZS. /
Rok za odločitev 15 dni s sklepom. Sklenitev pogodbe z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Sklenitev pogodbe z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. /
Obveznosti delodajalca V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec:
– delavcem izplačevati nadomestila plače;
– ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo;
– obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, če se delavec vrne na delo;
– ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV.
V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Delodajalcu se ne izplača nadomestilo plače, če delavec med začasno zadržanostjo z dela zapusti kraj bivanja ali opravlja pridobitno dejavnost. /
Opombe Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače v tem času ne izplačuje.

Z globo se kaznuje delodajalec, ki:
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora,
– izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom,
– v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti ZRSZ, če delavca pozove, da se vrne na delo.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva mora ta vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
– prejemanja sredstev in
– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Če je delavec ob odrejeni karanteni upravičen do odsotnosti z dela ali v času odrejene karantene pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače v tem času ne izplačuje.

Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem odrejene karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.

Z globo se kaznuje delodajalec, ki:
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora,
– izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom.

Z globo se kaznuje delodajalec, ki:
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora,
– izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom.
Delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove plače preteklega meseca za polni delovni čas.

Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena.

Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni.

Za čas trajanja ukrepa, se testiranje na SARS-CoV-2 se ne šteje za boniteto, kot to načeloma določa Zakon o dohodnini.
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka
Pravna podlaga PKP-5***** PKP-5*****  PKP-5***** 
Veljavnost Ukrep veljaven od 1. 10. 2020 do 30. 6. 2021 Ukrep veljaven od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020 Ukrep veljaven od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020
Razlogi Nezmožnost opravljanja dejavnosti zaradi COVID-19 ali opravljanje dejavnosti v bistveno zmanjšanem obsegu. Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu. Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka.
Pogoji in dokazila Ukrep velja za samozaposlene osebe, kmete in poslovodne osebe, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, če so opravljali dejavnost najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona.

Upravičenec na dan vložitve vloge ne sme imeti neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti in drugih nedavčnih obveznosti.

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec preko sistema eDavki predložiti izjavo, s katero izjavlja, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Izjavo mora upravičenec vložiti do 31. decembra 2020 (za mesec oktober in/ali november in/ali december).

Do pomoči so upravičeni tisti, ki so jim prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Kot prihodki se štejejo prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju ter nadomestila za starševsko varstvo.

Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Če upravičenec vrne izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in je za isto obdobje, za katerega je prejel izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, izpolnjeval pogoje za delno povrnjeni izgubljeni dohodek iz 93. člena tega zakona, lahko v 30 dneh od vračila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka vloži vlogo preko informacijskega sistema FURS. FURS izplača delno povrnjeni izgubljeni dohodek v 15 dneh od prejema vloge.

Ukrep velja za samozaposlene osebe, kmete in poslovodne osebe, ki zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi odrejene karantene, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu.

Upravičencu se izgubljeni dohodek delno povrne, če se odpravi v državo na zelenem ali oranžnem seznamu v času njegovega odhoda iz Republike Slovenije in mu je ob prehodu meje pri povratku v Republiki Sloveniji bila odrejena karantena, ker je bila država uvrščena na rdeči seznam, ali če mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo.

Za povračilo delno izgubljenega dohodka mora upravičenec preko sistema eDavki predložiti vlogo, v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni, vendar najkasneje do 31. decembra 2020.

Ukrep velja za samozaposlene osebe, kmete in poslovodne osebe, ki zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu.

V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Za povračilo delno izgubljenega dohodka mora upravičenec preko sistema eDavki predložiti vlogo, v 30 dneh od pridobitve drugega ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najkasneje do 31. decembra 2020.

Način uveljavljanja Predložitev izjave preko sistema eDavki Predložitev izjave preko sistema eDavki Predložitev izjave preko sistema eDavki
Rok za odločitev Izplačilo s strani FURS je enkratno ali za vsak mesec posebej. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. oktobra do 31. oktobra 2020 za oktober, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek 10. novembra 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. novembra do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže mesečni temeljnih dohodek do 10. decembra 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. decembra do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021. Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. oktobra do 31. oktobra 2020 nakaže FURS delno izgubljeni dohodek 10. novembra 2020. Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. novembra do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže delno izgubljeni dohodek do 10. decembra 2020. Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. decembra do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, nakaže FURS delno izgubljeni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021. Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. oktobra do 31. oktobra 2020 nakaže FURS delno izgubljeni dohodek 10. novembra 2020. Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. novembra do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže delno izgubljeni dohodek do 10. decembra 2020. Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. decembra do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, nakaže FURS delno izgubljeni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.
Opombe Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 eurov na mesec (700 eurov nadomestilo izgube prihodka in 400 eurov za plačilo prispevkov) na mesec za oktober, november in december 2020.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 940 eurov na mesec za kmete na mesec za oktober, november in december 2020.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 700 eurov na mesec za samozaposlene na mesec za oktober, november in december 2020.

Če upravičenec za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka glede na delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah.

Popoldanski s.p. ni upravičen do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence, ki so vložili vlogo za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka se za posamezen mesec zmanjša za višino izplačanega delno povrnjenega izgubljenega dohodka.

Upravičenci bodo morali v primeru, če bo v letu 2020 oziroma za leto 2020 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic oziroma lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost, vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Mesečni temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov čas, ko upravičenec ni zmožen opravljanja dela za vsako odrejeno karanteno, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.

Če je upravičencu izplačana izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, za isto obdobje ni upravičen do delno povrnjenega izgubljenega dohodka.

Če sta bila upravičencu za isti čas izplačana izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in delno povrnjeni izgubljeni dohodek, je upravičenec dolžan vrniti delno povrnjen izgubljeni dohodek.

Delno povrnjeni izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov čas, ko upravičenec ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.

Če je upravičencu izplačana izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, za isto obdobje ni upravičen do delno povrnjenega izgubljenega dohodka.

Če sta bila upravičencu za isti čas izplačana izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in delno povrnjeni izgubljeni dohodek, je upravičenec dolžan vrniti delno povrnjen izgubljeni dohodek.

Delno povrnjeni izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo Povračilo nadomestila plače za čas odrejene karantene
Pravna podlaga PKP-4**** PKP-4**** 
Razlogi Začasna nezmožnost zagotavljanja dela zaradi epidemije virusa COVID-19. Začasna nezmožnost opravljanja dela zaradi odrejene karantene.
Veljavnost Ukrep veljaven do 30.9.2020 Ukrep veljaven do 30.9.2020
Upravičenci Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. 3. 2020,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Delodajalec, ki izjavi, da delavcu, ki mu je bila odrejena karantena, ne more zagotavljati dela na domu.
Pogoji in dokazila Prihodki: ocena, da so prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Kot prihodki se štejejo čisti prihodki iz prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju ter nadomestila za starševsko varstvo.

Do ukrepa so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo pogoja padca prihodkov, če imajo status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije na podlagi ustreznih zakonov.

Delodajalec mora imeti na dan vložitve vloge, poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira davčni organ in zoper njega ne sme biti uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.

Pravico do nadomestila plače lahko uveljavlja upravičeni delodajalec za delavca, ki mu je bila z odločbo odrejena karantena in ki mu hkrati ne more zagotavljati dela na domu.
Višina povračila oz. ukrepa Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, to je 892,50 eura. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija,
je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 7. odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih, vendar ne manj kot minimalna plača (940,58 eura).
Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, so delodajalcem povrnjena v celoti.

Višina povračila nadomestila plače je odvisna od razloga odrejene karantene, in sicer:
odrejena karantena ob prehodu meje za države v zelenem in rumenem seznamu: nadomestilo plače v višini kot je ta določena za primer nezmožnosti zagotavljanja dela zaradi poslovnega razloga, to je 80 % nadomestila plače preteklih treh mesecev oziroma skladno s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih;
odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo: nadomestilo plače v višini kot je ta določena za primer nezmožnosti zagotavljanja dela zaradi poslovnega razloga, to je 80 % nadomestila plače preteklih treh mesecev oziroma skladno s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih;
odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu: nadomestilo plače v višini 100 % povprečne plače delavca za polni delovni čas.

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v določenih primerih, ko bo delavec upravičen do nadomestila plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Ti primeri so:
– smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
– smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj,
– rojstvo otroka.

Način uveljavljanja Vložitev elektronske vloge pri Zavodu RS za zaposlovanje, v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje, vendar najpozneje do 31. julija 2020 oziroma v primeru podaljšanja do 31. avgusta 2020 oziroma do 30. septembra 2020. Vložitev elektronske vloge pri Zavodu RS za zaposlovanje, v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.
Rok za odločitev 15 dni s sklepom. Sklenitev pogodbe med delodajalcem in Zavodom RS za zaposlovanje.
Obveznosti delodajalca Delodajalec:
– mora izplačevati nadomestila plače,
– ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa,
– obvestiti Zavod o vrnitvi delavca na delo,
– ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila.
Vlogi delodajalec priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene ministra, pristojnega za zdravje, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

Opombe Ukrep traja od 1. julija do 30. septembra 2020, pri tem pa lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom, rok največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020. Delodajalec mora napotitev izročiti delavcu v pisni obliki.

Delavec ima dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.

Delodajalec se kaznuje z globo če:
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora,
– izplača nadomestila plače v nasprotju z zakonom,
– v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo,
– ne obvesti Zavoda RS za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo,
– odpusti delavca v času prejemanja nadomestila.

Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja od začetka veljavnosti zakona, 11. julija 2020 do najdlje 30. septembra 2020.

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena in o razlogih, iz katerih mu je bila karantena odrejena. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene le-to posredovati delodajalcu.

Delodajalec se kaznuje z globo če:
– izplača nadomestila plače v nasprotju z zakonom,
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora Zavoda RS za zaposlovanje.

Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa
Pravna podlaga PKP-3*** PKP-3*** in PKP4*
Veljavnost Ukrep veljaven do 30. 6. 2020 Ukrep veljaven do 31. 12. 2020
Razlogi Začasna nezmožnost zagotavljanja dela zaradi epidemije virusa COVID-19. Začasna nezmožnost zagotavljanja dela zaradi epidemije virusa COVID-19.
Upravičenci Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. 3. 2020,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen: – neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.
Pogoji in dokazila Prihodki: ocena, da so prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Kot prihodki se štejejo čisti prihodki iz prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju ter nadomestila za starševsko varstvo.

Do ukrepa so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo pogoja padca prihodkov, če imajo status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije na podlagi ustreznih zakonov.

Delodajalec mora imeti na dan vložitve vloge, poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira davčni organ in zoper njega ne sme biti uveden postopek stečaja.

Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:
– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. 3. 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
– po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
Višina povračila oz. ukrepa Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, to je 892,50 eura. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija,
je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 7. odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih, vendar ne manj kot minimalna plača (940,58 eura).
Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:
– 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
– 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
– 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
– 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.Subvencija se sorazmerno zmanjša za čas odsotnosti z dela.
Način uveljavljanja Vložitev elektronske vloge pri Zavodu RS za zaposlovanje, v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje, vendar najpozneje do 30. junija 2020. Vložitev elektronske vloge pri Zavodu RS za zaposlovanje, v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa, in sicer najkasneje do 10. decembra 2020. Za posameznega delavca, v 3 delovnih dneh od odreditve.
Rok za odločitev 15 dni s sklepom. 15 dni s sklepom. Na podlagi sklepa se sklene pogodba o subvencioniranju.
Obveznosti delodajalca Delodajalec:
– mora izplačevati nadomestila plače,
– ne sme odrejati nadurnega dela,
– obvestiti Zavod o vrnitvi delavca na delo,
– ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila.
Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Delodajalec mora:
– redno izplačevati plačo in nadomestilo plače in
– voditi evidenco opravljenih ur dela.

Delodajalec ne sme:
– v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije (kršitev prepovedi odpuščanja)
in
– v tem obdobju odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Opombe Napotitev na začasno čakanje, lahko traja največ do 30. junija 2020 in jo mora delodajalec delavcu izročiti v pisni obliki.

Delavec ima dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.

Delodajalec se kaznuje z globo, če:
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora,
– izplača nadomestila plače v nasprotju z zakonom,
– v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo,
– ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo.

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom je mogoča od 1. junija do 31. decembra 2020, na podlagi pisne odredbe, ki jo mora delodajalec poslati tudi Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer v 8 dneh.

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.

Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene (odmor med delovnim časom v sorazmerju s časom prebitim na delu in nadomestilo plače za čas čakanja na delo, v višini 80 % osnove iz 7. odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih).

Delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom.

Seznam prejemnikov subvencije se šteje za informacijo javnega značaja.

Delodajalec bo moral v primeru, če bo v letu 2020 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Delodajalec mora obvestiti Zavod RS za zaposlovanje, če začne delavec začne opravljati delo s polnim delovnim časom.

Delodajalec se kaznuje z globo če:
– odredi skrajšani delovni čas tekom odpovednega roka;
– krši obveznost posvetovanja pred odreditvijo dela s skrajšanim delovnim časom ali v primeru spremembe;
– krši obveznost posvetovanja pisne odredbe Zavodu RS za zaposlovanje;
– krši obveznost izročitve odredbe delavcu;
– krši obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa;
– krši obveznost predhodnega obvestila Zavodu RS za zaposlovanje, če delodajalec delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom;
– krši prepoved odpuščanja,
– odredi nadurno delo, neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Podaljšan rok za predložitev davčnih obračunov in letnih poročil do 31.5.2020 Sprememba akontacije DDPO Oprostitev plačila akontacije DDPO Odlog plačila/obročno plačilo davkov za največ 24 mesecev Zadržanje davčnih izvršb
Ukrepi veljavni do 31. 5. 2020
Pravna podlaga Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) Novi Proti-Korona Zakon* – velja od 11.4.2020 dalje  Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) Novi Proti-Korona Zakon* –  velja od 11.4.2020 dalje  
Razlogi / Utemeljeno pričakovanje, da bo davčna osnova v tekočem davčnem obdobju nižja od davčne osnove v preteklem davčnem obdobju. / Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov, zaradi epidemije virusa COVID-19. /
Pogoji in dokazila / 1. Ocena davčne osnove za tekoče leto.
2. Podatki, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.Vlogi ni potrebno prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge (npr. od januarja do marca 2020), še vedno pa je potrebno dokazovanje, da bo davčna osnova nižja zaradi izrednega stanja, zaradi epidemije in za te navedbe predložiti ustrezna dokazila.
/ 1. Podatki o davčni obveznosti oziroma davkih, za katere se zahteva odlog ali obročno plačilo davka.
2. Dokazila, ki potrjujejo izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov.
/
Način uveljavljanja Kasnejša predložitev davčnega obračuna. Vloga za spremembo akontacije je potrebno vložiti najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije davka. Obroki akontacije se ne plačajo – ni potrebna nobena vloga. Vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka se vloži preko elektronskega sistema eDavki ali po pošti oziroma preko elektronske pošte pristojnemu finančnemu organu. Avtomatično.
Rok za odločitev / 15 dni od prejema vloge. / 8 dni od prejema vloge. /
Opombe Priporočljivo je, da se v vlogi navede čim več relevantnih podatkov in priloži čim več ustreznih dokazil, saj je tako več možnosti, da bo vlogi ugodeno. Ukrep velja za obroke akontacije, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31.5.2020 (po pojasnilih je to aprilska akontacija, ki jo je potrebno plačatido 10.5. in majska akontacija, ki jo je potrebno plačati do 10.6.).

Ukrep se ne izključuje s spremembo akontacije DDPO.

Pozor! Odlog in obročno plačilo sta možna za poračun DDPO, DDV, akontacije davkov (npr. akontacija dohodnine pri izplačilu plač) in davčni odtegljaj ter druge davščine (npr. trošarine, NUSZ). Ne velja pa ta možnost za prispevke za socialno varnost.

Priporočljivo je, da se v vlogi navede čim več relevantnih podatkov in priloži čim več ustreznih dokazil, saj je tako več možnosti, da bo vlogi ugodeno.

Z dnem uveljavitve tega zakona se zadrži izvrševanje vseh sklepov o davčni izvršbi.
Podaljšan rok za predložitev davčnih obračunov in letnih poročil do 31.5.2020 Sprememba predhodne akontacije dohodnine Oprostitev plačila predhodne akontacije dohodnine Odlog plačila/obročno plačilo davkov za največ 24 mesecev Odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih Oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost ** Oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ** Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka Nezmožnost za delo zaradi bolezni ali poškodbe Zadržanje davčnih izvršb Določitev nove zavarovalne osnove za samozaposlene, družbenike in kmete
Ukrepi veljavni do 31. 5. 2020
Pravna podlaga Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) Novi Proti-Korona Zakon* –  velja od 11.4.2020 dalje  Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) Novi Proti-Korona Zakon* –  velja od 11.4.2020 dalje  PKP-2** Novi Proti-Korona Zakon*–  velja od 11.4.2020 dalje  PKP-2**  Novi Proti-Korona Zakon* –  velja od 11.4.2020 dalje  Novi Proti-Korona Zakon* –  velja od 11.4.2020 dalje  Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP)
Razlogi / Utemeljeno pričakovanje, da bo davčna osnova v tekočem davčnem obdobju nižja od davčne osnove v preteklem davčnem obdobju. / Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19. / Nezmožnost opravljanja dejavnosti zaradi COVID-19 ali opravljanje dejavnosti v bistveno zmanjšanem obsegu. Nezmožnost opravljanja dejavnosti zaradi COVID-19 ali opravljanje dejavnosti v bistveno zmanjšanem obsegu. Nezmožnost opravljanja dejavnosti zaradi COVID-19 ali opravljanje dejavnosti v bistveno zmanjšanem obsegu. Nezmožnost opravljanja dejavnosti zaradi COVID-19 ali opravljanje dejavnosti v bistveno zmanjšanem obsegu. Pravica do nadomestila med začasno nezmožnostjo za delo na podlagi ZZVZZ. / /
Pogoji in dokazila / 1. Ocena davčne osnove za tekoče leto.
2. Podatki, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.Vlogi ni potrebno prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge (npr. od januarja do marca 2020), še vedno pa je potrebno dokazovanje, da bo davčna osnova nižja zaradi izrednega stanja zaradi epidemije in za te navedbe predložiti ustrezna dokazila.
/ 1. Podatki o davčni obveznosti oziroma davkih, za katere se zahteva odlog ali obročno plačilo davka.
2. Dokazila, ki potrjujejo izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov.
Do odloga prispevkov so upravičeni samozaposleni (ne glede na pravno organizacijsko obliko izvajanja dejavnosti), ki nimajo drugih zaposlenih in ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi.

Samozaposleni na dan 28. 2. 2020 ne smejo imeti neplačanih zapadlih obveznosti v višini 50 EUR ali več oziroma morajo te obveznosti z dne 28. 2. 2020, višje od 50 eurov, poravnati najkasneje do 6. 4. 2020.

Do odloga prispevkov so upravičeni tudi kmetje, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi in imajo na dan vložitve vloge poravnane vse svoje zapadle davčne obveznosti.

Ukrep velja za samozaposlene osebe, kmete in družbenike, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi, ter verske uslužbence registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti.

Upravičenci na dan vložitve predložitve izjave ne smejo imeti neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.

Upravičenci morajo najkasneje do konca meseca, za katerega želi uveljavljati oprostitev (razen za mesec marec, za katerega lahko vložijo do konca aprila), preko sistema eDavki predložiti izjavo, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:
– vsaj 25% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
– vsaj 50% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Upravičenec za mesece, za katere je uveljavljal oprostitev prispevkov ne sme predložiti obračuna prispevkov za socialno varnost z višjo zavarovalno osnovo od najvišje (3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec).

Ukrep velja za samozaposlene osebe, kmete, poslovodne osebeter verske uslužbence registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

Do pomoči so upravičeni, če so njihovi prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Upravičenci na dan vložitve predložitve izjave ne smejo imeti neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.

Upravičenec za mesece, za katere je uveljavljal oprostitev prispevkov ne sme predložiti obračuna prispevkov za socialno varnost z višjo zavarovalno osnovo od najvišje (3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec).

Ukrep velja za samozaposlene osebe, kmete in družbenike, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi, ter verske uslužbence registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti.

Upravičenec na dan uveljavitve novega zakona ne sme imeti neplačanih zapadlih davčnih obveznosti.

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec iz prejšnjega člena preko sistema eDavki predložiti izjavo, s katero izjavlja, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:
– vsaj 25% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
– vsaj 50% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Izjavo mora upravičenec vložiti do 31.5. (za mesec marec in/ali april in/ali maj).

Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 50% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Ukrep velja za samozaposlene osebe, kmete, poslovodne osebe ter verske uslužbence registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

Upravičenec na dan vložitve vloge ne sme imeti neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec preko sistema eDavki predložiti izjavo, s katero izjavlja, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

Do pomoči so upravičeni, če so njihovi prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Kot prihodki se štejejo prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju ter nadomestila za starševsko varstvo.

Izjavo mora upravičenec vložiti do 31.5. (za mesec marec in/ali april in/ali maj) oz. do 30. 6. (če bo ukrep veljal tudi za junij in sicer za izplačilo temeljnega dohodka za mesec junij).

Začasna nezmožnost za delo na podlagi ZZVZZ. / /
Način uveljavljanja Kasnejša predložitev davčnega obračuna. Vloga za spremembo akontacije je potrebno vložiti najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije davka. Obroki akontacije se ne plačajo – ni potrebna nobena vloga. Vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka se vloži preko elektronskega sistema eDavki ali po pošti oziroma preko elektronske pošte pristojnemu finančnemu organu. Avtomatično. Predložitev izjave preko sistema eDavki (glej zgoraj). Ni predvidene spremembe. Predložitev izjave preko sistema eDavki (glej zgoraj). Ni predvidene spremembe. Zahtevek pri ZZZS v elektronski obliki, najpozneje do 30. septembra 2020. Avtomatično. Avtomatično
Rok za odločitev / 15 dni od prejema vloge. / 8 dni od prejema vloge. / / / / / 30 dneh po vložitvi zahteve. / /
Opombe Priporočljivo je, da se v vlogi navede čim več relevantnih podatkov in priloži čim več ustreznih dokazil, saj je tako več možnosti, da bo vlogi ugodeno. Ukrep velja za obroke akontacije, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31.5.2020 (po pojasnilih je to aprilska akontacija, ki jo je potrebno plačatido 10.5. in majska akontacija, ki jo je potrebno plačati do 10.6.).

Ukrep se ne izključuje s spremembo akontacije dohodnine od dohdka iz dejavnosti.

Pozor! Odlog in obročno plačilo je možna za poračun DDPO, DDV, akontacije davkov (npr. akontacija dohodnino pri izplačilu plač), davčni odtegljaj ter druge davščine (npr. trošarine, NUSZ). Ne velja pa ta možnost za prispevke za socialno varnost.

Priporočljivo je, da se v vlogi navede čim več relevantnih podatkov in priloži čim več ustreznih dokazil, saj je tako več možnosti, da bo vlogi ugodeno.

Odlog plačila velja za prispevke, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020.

Neporavnane prispevke mora upravičenec poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo je možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31. 3. 2022, na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti.

Oprostitev plačila prispevkov v celoti velja za mesec april in maj 2020. Predlog zakona v 3. odstavku 38. člena sicer govori tudi o mesecu marcu (predložitev izjave za mesec marec).

Upravičenec do oprostitve plačila prispevkov prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna.

Če se naknadno ugotovi, da predložena izjava upravičenca vsebuje neresnične podatke, so prejemniki dolžni vrniti oproščene prispevke za socialno varnost, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Upravičenci bodo morali v primeru, če bo v letu 2020 prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Ukrep se ne izključuje z ukrepom odloga plačila prispevkov, vendar se z njim vseeno prekriva.

Ukrep oprostitve prispevkov bodo lahko uveljavljali tudi tisti upravičenci, ki niso zavarovani za polni zavarovalni čas (npr. zaradi starševstva, delne zaposlitve, delne upokojitve).

Oprostitev plačila prispevkov v celoti velja od uveljavitve ukrepov naprej (13. 3. 2020) in ob predložitvi izjave preko e Davkov. Če so upravičenci zamudili rok, lahko vložijo izjavo še v 8 dneh od uveljavitve zakona.

Če se naknadno ugotovi, da predložena izjava upravičenca vsebuje neresnične podatke, so upravičenci dolžni vrniti oproščene prispevke za socialno varnost.

Prepoved izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020.

Upravičenci so upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 EUR za mesec marec in po 700 EUR vsakič za meseca april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona. Izplačilo s strani FURS enkratno ali za vsak mesec posebej.

Upravičenci bodo morali v primeru, če bo v letu 2020 prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Če upravičenci za posamezni mesec niso vključeni v zavarovanje za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas (npr. zaradi starševstva, delne zaposlitve, delne upokojitve), so upravičeni do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v zavarovanje v posameznem mesecu.

Mesečni temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Prepoved izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020.

Višina izplačila enako kot do sedaj, razen za primer delne vključitve v zavarovanje.

Nadomestilo se krije od uveljavitve zakona do prenehanja razlogov za začasno zadržanost z dela s pravico do nadomestila oziroma do prenehanja veljavnosti zakona (tega ukrepa), vendar ne dlje kot do 31. maja 2020. Z dnem uveljavitve tega zakona se zadrži izvrševanje vseh sklepov o davčni izvršbi. Nove zavarovalne osnove se bodo določile na podlagi zadnjega dačvnega obračuna za mesec po mesecu, v katerem bo obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij.
Odlog plačila/obročno plačilo akontacije dohodnine za največ 24 mesecev Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo oz. razloga višje sile in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost ** Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo oz. razloga višje sile in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost Oprostitev plačila prispevkov PIZ za zaposlene, ki delajo + izplačilo kriznega dodatka ** Oprostitev plačila prispevkov PIZ za zaposlene, ki delajo + izplačilo kriznega dodatka Odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe Zadržanje davčnih izvršb
Ukrepi veljavni do 31. 5. 2020
Pravna podlaga Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) Novi Proti-Korona Zakon* –  velja od 11.4.2020 dalje PKP-2** Novi Proti-Korona Zakon* –  velja od 11.4.2020 dalje  PKP-2** Novi Proti-Korona Zakon* –  velja od 11.4.2020 dalje  Novi Proti-Korona Zakon*–  velja od 11.4.2020 dalje 
Razlogi Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19. Začasna nezmožnost zagotavljanja dela zaradi epidemije virusa COVID-19 oz. nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile (zaprtje vrtcev, šol, prekinitev javnega prevoza). Začasna nezmožnost zagotavljanja dela zaradi epidemije virusa COVID-19 oz. nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile (zaprtje vrtcev, šol, prekinitev javnega prevoza. Oprostitev plačila PIZ za delavce, ki delajo + izplačilo kriznega dodatka. Oprostitev plačila prispevkov PIZ za delavce, ki delajo + izplačilo kriznega dodatka. Pravica do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela. /
Upravičenci Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen: – neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna RS in občinskih proračunov, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %;
– delodajalci, ki opravljajo finančno in zavarovalniško dejavnost (SKD: K)
Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen: – neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna RS in občinskih proračunov, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %;
– delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost (SKD: K) in imajo več kot 10 zaposlenih oseb (na dan 13. 3. 2020);
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen: – neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna RS in občinskih proračunov;
– delodajalci, ki opravljajo finančno in zavarovalniško dejavnost (SKD: K)
Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna RS in občinskih proračunov, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %;
– delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost (SKD: K) in imajo več kot 10 zaposlenih oseb (na dan 13. 3. 2020);
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:  neposrednih ali posredih proračunskih uporabniki /
Pogoji in dokazila 1. Podatki o davčni obveznosti oziroma davkih, za katere se zahteva odlog ali obročno plačilo davka.
2. Dokazila, ki potrjujejo izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov.
Čakanje na delo:

1. Prihodki in rast: ocena, da so prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot za 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje 2019. Če delodajalci niso poslovali celotno leto 2019, so do pomoči upravičeni delodajalci, ki so utrpeli:
– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju.

2. Dokazila o napotitvi delavcev na čakanje na delo;

3. Izjava pod kazensko in materialno odgovornostjo, da delavci ne morejo opravljati dela zaradi poslovnega razloga.

Višja sila:

1. Prihodki in rast: ocena, da so prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot za 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje 2019. Če delodajalci niso poslovali celotno leto 2019, so do pomoči upravičeni delodajalci, ki so utrpeli:
– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju.

2. Izjava pod kazensko in materialno odgovornostjo, da delavci ne opravljajo dela zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej.

+ v obeh primerih delodajalec ne sme biti davčni dolžnik (ne sme imeti zapadlih neporavnanih davčnih obveznosti) in zoper delodajalca ni bil uveden postopek stečaja.

Za primer čakanja na delo in višje sile, se spremeni pogoj vezan na »prihodke in rast«, pod točko 1. Ne primerja se več polletij 2019/2020, ampak se postavi nov pogoj, tudi za tiste, ki v letu 2019 niso poslovali. Ostali pogoji (točki 2 in 3) kot do sedaj.

1. Prihodki in rast: ocena, da so prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Kot prihodki se štejejo čisti prihodki iz prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju ter nadomestila za starševsko varstvo.

Do ukrepa so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo pogoja iz točke 1 (Prihodki in rast), če imajo status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije na podlagi ustreznih zakonov.

Delna oprostitev prispevkov in izplačilo kriznega dodatka velja za delavce, ki delajo in so zavarovani na podlagi 14. člena ZPIZ-2, razen za delavce, ki delajo pri tujem delodajalcu in za njih velja ZDR-1. Delna oprostitev prispevkov in izplačilo kriznega dodatka velja za delavce, ki delajo in so zavarovani na podlagi 14. člena ZPIZ-2, razen za delavce, ki delajo pri tujem delodajalcu in za njih velja ZDR-1, in sicer od plač oziroma tistih nadomestil plač, ki bremenijo delodajalca (npr. letni dopust). / /
Višina povračila oz. ukrepa V višini 100 % izplačanega nadomestila + oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost delavca (22,10 %) in delodajalca (16,10 %), od 13. marca oz. začetka čakanja na delo/nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, najdlje do 31. maja. Ni predvidene spremembe. Oprostitev plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) za delavca (15,5 %) in delodajalca (8,85 %) za mesec april in maj + izplačilo kriznega dodatka v višini 200 EUR neto. Sprememni se čas trajanja ukrepa, in sicer od 13. marca naprej (za čas trajanja ukrepov). Nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela v celoti krije ZZZS, od prvega dne upravičene odsotnosti.
Način uveljavljanja Vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka se vloži preko elektronskega sistema eDavki ali po pošti oziroma preko elektronske pošte pristojnemu finančnemu organu. Vloga se vloži elektronsko pri Zavodu RS za zaposlovanje v 8 dneh od napotitve na čakanje na delo ali višje sile oz. v roku 8 dni od uveljavitve zakona, vendar ne kasneje kot 31. maja 2020. Ni predvidene spremembe. Avtomatično (ustrezno označiti na obrazcu REK-1). Ni predvidene spremembe. Zahtevek pri ZZZS v elektronski obliki, najpozneje do 30. septembra 2020. Avtomatično.
Rok za odločitev 8 dni od prejema vloge. 8 dni od prejema vloge. Ni predvidene spremembe. / / 60 dneh po vložitvi zahteve za povračilo. /
Obveznosti delodajalca / 1.Izplačevanje nadomestil.

2. Prepoved odrejanja nadurnega dela.

3. Prepoved delitve dobička, nagrad poslovodstvu in izplačila poslovne uspešnosti od uveljavitve zakona v letu 2020.

Spremeni se prepoved iz točke 3. Ostali pogoji kot do sedaj.

Čakanje na delo:
3. Prepoved izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020

Višja sila:
3. Omejitev ne velja več.

Prepoved delitve dobička, nagrad poslovodstvu in izplačila poslovne uspešnosti od uveljavitve zakona v letu 2020, če delodajalec uveljavlja delno oprostitev plačila prispevkov (oprostitev PIZ). Prepoved delitve dobička, nagrad poslovodstvu in izplačila poslovne uspešnosti v letu 2020, ne velja več. / /
Opombe Pozor! Odlog in obročno plačilo sta možna za poračun DDPO, DDV, akontacije davkov (npr. akontacija dohodnine pri izplačilu plač) in davčni odtegljaj. Ne velja pa ta možnost za prispevke za socialno varnost.

Priporočljivo je, da se v vlogi navede čim več relevantnih podatkov in priloži čim več ustreznih dokazil, saj je tako več možnosti, da bo vlogi ugodeno.

Nadomestilo plače v primeru višje sile, se poviša iz 50% na 80 % osnove (oz. skladno s kolektivno pogodbo). Povračilo s strani države bo v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke delavca. Povračilo nadomestila delodajalcu bo mesečno, do 10. v mesecu, ki sledi mesecu izplačila. Višina nadomestila za čas čakanja na delo in višjo silo velja v višini 80 % in najmanj v višini minimalne plače, neglede na to ali delodajalec koristi ukrepe na podlagi zakona.

Oprostitev plačila prispevkov za poklicno zavarovanje.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu.

Delodajalci, ki so že vložili vlogo na podlagi veljavnega PKP-1, bodo kljub spremembi pogoja »Prihodki in rast«, še vedno upravičeni do ukrepa.

Vložitev vloge, najkasneje v 8 dneh od uveljavitve zakona.

Oprostitev plačila prispevkov za poklicno zavarovanje.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu.

Krizni dodatek se izplača, če delavčeva zadnja izplačana mesečna plača, ni presegla trikratnika minimalne plače.
Krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Možnost izplačila sorazmernega dela kriznega dodatka v primeru krajšega delovnega časa (razen za primer krajšega delovnega časa v posebnih primerih, npr. starševstvo in invalidnost) in drugih odsotnosti z dela.

Oprostitev plačila prispevkov za poklicno zavarovanje.

Invalidska podjetja in zaposlitveni centri pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije, uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka za vsakega zaposlenega invalida, ki dela, z vlogo, ki jo na spletni strani objavi sklad (vložitev vloge do vključno 20. v mesecu za pretekli mesec).

Delodajalec se kaznuje z globo, če ne izplača kriznega dodatka.

Ostalo kot do sedaj.

Nadomestilo se krije od uveljavitve zakona do prenehanja razlogov za začasno zadržanost z dela s pravico do nadomestila oziroma do prenehanja veljavnosti zakona (tega ukrepa), vendar ne dlje kot do 31. maja 2020. Z dnem uveljavitve tega zakona se zadrži izvrševanje vseh sklepov o davčni izvršbi.
Možnosti delodajalca Nadomestilo plače
Ukrepi veljavni do 31. 5. 2020
Pravna podlaga Novi Proti-Korona Zakon* –  velja od 11.4.2020 dalje  Novi Proti-Korona Zakon* –  velja od 11.4.2020 dalje 
Upravičenci Javni sektor. Javni sektor.
Zakonske možnosti 1. Začasna premestitev na drugo delovno mesto brez soglasja javnega uslužbenca pri istem delodajalcu oziroma na enako ali drugo delovno mesto pri drugem delodajalcu.

2. Odreditev nadurnega dela preko zakonske omejitve v primeru nujnih primerov – največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.

3. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas brez objave delovnega mesta, najdlje do septembra 2020.

4. Dodatek za posebne nevarnosti in tveganja.

1. Čakanje na delo doma.

2. Višja sila

Opombe Višina nadomestila, ki je določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

* opomba: Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)

**  PKP2: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – novela zakona velja od 1. 5. 2020.

*** PKP3: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE)

**** PKP4: Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19

***** PKP5: Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) – velja od 24. 10. 2020 (do načeloma 31.12.2020 z možnostjo podaljšanja večine ukrepov za nadaljnjih 6 mesecev)

****** PKP6: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) – velja od 28. 11. 2020

******* PKP7: Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) – velja od 31.12.2020

******** PKP8: Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP) – velja od 5.2. 2021

Razlaga pojmov:
odlog plačila – rok za plačilo se zamakne na kasnejši rok, obveznost za plačilo še vedno obstaja
oprostitev plačila – ni več obveznosti plačila

ℹ️ Želite prejemati koristne informacije in nasvete s področja računovodstva, davkov in kadrov? Prijavite se na naša e-obvestila