29. aprila, 2019

Prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

Družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) skladno z določbo 521. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) preneha na več načinov. Družba lahko preneha s potekom časa, za katerega je ustanovljena; če tako sklenejo družbeniki z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov, pri čemer družbena pogodba lahko določi višjo večino, če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe, če družba nima družbenikov ali če ima družba samo lastne deleže, če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev; z združitvijo v kakšno drugo družbo, če se osnovni kapital zniža pod zakonsko določen znesek; s stečajem ali sodno odločbo, v kateri je ugotovljeno, da ni mogoče v zadostni meri doseči ciljev družbe ali da obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje družbe (taka sodna odločba se izda na podlagi tožbe družbenika z najmanj 10-odstotnim poslovnim deležem v družbi). Pri prenehanju družbe z omejeno odgovornostjo razlikujemo tudi prostovoljno in neprostovoljno prenehanje družbe. Za prostovoljno prenehanje družbe gre takrat, ko se o tem odločijo družbeniki sami, medtem ko pri neprostovoljnem prenehanju družbe o tem odloči sodišče. Ob prostovoljnem prenehanju družbe z omejeno odgovornostjo se po sprejetju sklepa družbenikov skladno z ZGD-1 izvede postopek rednega prenehanja oziroma redne likvidacije družbe, lahko pa se v tem primeru izvede tudi postopek prenehanja družbe po skrajšanem postopku; tedaj se postopek likvidacije družbe ne izvede. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo postopka (redne) likvidacije družbe in prenehanja družbe po skrajšanem postopku, vključno z bistvenimi razlikami med obema postopkoma.

(Prostovoljna) likvidacija družbe – pravni vidik

Likvidacija družbe je v osnovi postopek, v katerem se unovči celotno premoženje družbe z namenom poplačila vseh upnikov družbe, po poplačilu vseh upnikov pa se preostalo premoženje družbe razdeli med vse družbenike družbe. Likvidacija družbe je lahko prostovoljna ali prisilna. Postopek prostovoljne likvidacije ureja ZGD-1, postopek prisilne likvidacije pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Za namene tega članka s pojmom ›likvidacija‹ mislimo na postopek prostovoljne likvidacije, o kateri odločajo družbeniki družbe.

Za postopek likvidacije družbe z omejeno odgovornostjo se skladno z določbo 522. člena ZGD-1 uporabljajo določbe od 403. do 424. člena ZGD-1, ki obravnavajo postopek likvidacije pri delniški družbi.

Pred začetkom prostovoljne likvidacije družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki sprejmejo sklep o prenehanju družbe in začetku likvidacije (sklep o likvidaciji). Sklep o likvidaciji pri družbi z omejeno odgovornostjo mora vsebovati podatke o firmi in sedežu družbe, podatke o organu, ki je sprejel sklep, razlog za prenehanje, rok za prijavo terjatev upnikov, ki ne sme biti krajši od 30 dni od objave sklepa, ter ime, priimek in prebivališče ali firmo in sedež likvidacijskega upravitelja. Sklep o likvidaciji lahko vsebuje tudi druge podatke v zvezi s prenehanjem in likvidacijo družbe.

Sprejeti sklep o likvidaciji skupščina družbe z omejeno odgovornostjo pošlje registrskemu sodišču, da začetek likvidacije vpiše v sodni register. Po vpisu začetka likvidacije v sodni register se opravi postopek likvidacije, ki ga izvede družba sama. Družba mora po vpisu začetka likvidacijskega postopka v sodni register v svoji firmi uporabljati pristavek ›v likvidaciji‹.

Likvidacijo družbe opravi eden ali več likvidacijskih upraviteljev, ki so, če družbena pogodba, skupščina družbe ali sklep o likvidaciji ne določajo drugače, člani poslovodstva. Za likvidacijskega upravitelja se lahko določi tudi pravna oseba – likvidacijsko podjetje. Vsi likvidacijski upravitelji morajo podati pisno izjavo, da bodo vestno in pošteno opravljali vse naloge v zvezi z likvidacijo. Izjava likvidacijskih upraviteljev mora biti notarsko overjena.

Za odločanje likvidacijskih upraviteljev se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 in družbene pogodbe, ki veljajo za odločanje poslovodstva, če s sklepom o likvidaciji ni določeno drugače. Skladno s tem likvidacijski upravitelj zastopa in predstavlja družbo v likvidaciji, sestavi začetno likvidacijsko bilanco, konča začete posle, poplača terjatve upnikom, objavi poziv upnikom, naj mu prijavijo svoje terjatve v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni od dneva objave, izterja terjatve družbe, unovči likvidacijsko maso, če je to potrebno za poplačilo upnikov, pripravi predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja, predlaga izbris družbe iz registra in opravlja druge naloge v zvezi z likvidacijo, ki so določene v zakonu, družbeni pogodbi ali sklepu o likvidaciji družbe. Likvidacijski upravitelj je upravičen nadaljevati dejavnost s sklepanjem novih poslov le s soglasjem skupščine oziroma edinega družbenika družbe. Skupščina oziroma edini družbenik družbe z omejeno odgovornostjo lahko kadarkoli in brez obrazložitve razrešita likvidacijskega upravitelja.

Likvidacijski upravitelj ima pravico do povrnitve stroškov in plačila za svoje delo iz premoženja družbe, pri čemer višino plačila določi skupščina oziroma edini družbenik družbe. Plačilo za delo in povrnitev stroškov se likvidacijskemu upravitelju izplača po poplačilu vseh obveznosti upnikom, vendar pred razdelitvijo premoženja med delničarje.

Če likvidacijski upravitelj na podlagi prijavljenih terjatev ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti in z zakonskimi obrestmi, mora nemudoma ustaviti postopek likvidacije in predlagati začetek stečajnega postopka.

Po plačilu vseh dolgov družbe v likvidaciji likvidacijski upravitelj pripravi poročilo o poteku likvidacije in predlog za razdelitev premoženja, o čemer sklepa skupščina oziroma edini družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, če v sklepu o likvidaciji ni določeno drugače. Če je za sprejetje poročila in sklepa o razdelitvi premoženja pristojna skupščina družba in se ta kljub dvakratnemu sklicu ne sestane ali ni sklepčna, se šteje, da je bil predlog, ki ga je pripravil likvidacijski upravitelj, sprejet s sklepom skupščine.

Po poplačilu vseh obveznosti družbe se preostalo premoženje na podlagi sprejetega sklepa o razdelitvi premoženja razdeli med družbenike sorazmerno z njihovimi deleži. Likvidacijski upravitelj razdeli premoženje v 30 dneh po sprejetju sklepa.

Zaradi varstva upnikov skladno z določbo 421. člena ZGD-1 premoženja ni mogoče razdeliti med družbenike, dokler ne preteče šest mesecev od vpisa začetka likvidacije v sodni register. Likvidacijski upravitelj mora zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele v plačilo, in tudi znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil.

Po končani razdelitvi likvidacijski upravitelj registrskemu sodišču izroči sprejeto poročilo o poteku likvidacijskega postopka in sklep skupščine o razdelitvi premoženja, izjavi, da je vse premoženje razdeljeno skladno s sklepom o razdelitvi premoženja, in predlaga izbris družbe iz sodnega registra. Na podlagi tega predloga registrsko sodišče izbriše družbo iz sodnega registra, s čimer družba neha obstajati.

Po izbrisu družbe iz registra ni več mogoče izpodbijati dejanj likvidacijskega upravitelja, lahko pa se od njega zahteva povrnitev škode, pri čemer je likvidacijski upravitelj odgovoren za škodo, ki jo je med likvidacijskim postopkom povzročil upniku, do vrednosti petkratnega plačila, ki ga je prejel za svoje delo. Če to ne zadošča za poplačilo škode, so solidarno odgovorni vsi družbeniki do višine izplačanih deležev iz likvidacijske mase. Pri tem se za škodo ne šteje, če upnik ni dobil poplačila svoje terjatve zato, ker je ni pravočasno prijavil, likvidacijskemu upravitelju pa ni bila ali ni mogla biti znana. Odškodninska terjatev proti likvidacijskemu upravitelju zastara v enem letu od dneva izbrisa družbe iz registra. Če je likvidacijskih upraviteljev več, so za škodo solidarno odgovorni.

Vse to pa ne velja za škodo, ki jo likvidacijski upravitelj povzroči družbenikom družbe, saj jim je v tem primeru odgovoren po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.

Če je bil sklep o likvidaciji sprejet zaradi poteka časa, za katerega je bila družba ustanovljena, ali zaradi odločitve družbenikov družbe, lahko skupščina ali edini družbenik pred začetkom delitve premoženja družbenikom odločita, da bo družba delovala dalje in da se postopek likvidacije konča. V tem primeru mora likvidacijski upravitelj sodnemu registru predlagati izbris vpisa začetka likvidacije in predlogu priložiti sklep skupščine oziroma edinega družbenika.

Celoten članek je na voljo v aprilski številki biltena Unikum.

  • Prenehanje družbe po skrajšanjem postopku – pravni vidik
  • Predložitev letnega poročila, obračuna DDPO, obračuna davčnih odtegljajev in obračuna DDV
  • Obračun DDPO ob likvidaciji
  • Obračun DDPO ob prenehanju po skrajšanem postopku
  • Obračun davčnih odtegljajev
  • Obračun davka na dodano vrednost
  • Kapitalski dobiček in dohodnina pri družbeniku – fizični osebi