Računovodstvo, IT rešitve in davčno svetovanje

Unija Smart Accounting d.o.o.
Tržaška cesta 515
1351 Brezovica pri Ljubljani
+386 1 360 20 00
+386 3 060 30 01

Kapucinski trg 11

4220 Škofja Loka

+386 4 506 04 00

Sončni Log 7

1370 Logatec

+386 1 360 20 47

Ljubljanska cesta 28

8000 Novo mesto

+386 1 360 20 26

Petrovče 256

3301 Petrovče

+386 3 424 43 11

Titova cesta 2a

2000 Maribor

+386 2 205 88 37

Rožna ulica 4

5280 Idrija

+386 5 777 55 00

Pristaniška ulica 8

6000 Koper

+386 5 777 40 10

+386 1 360 20 00

fb fb fb fb
7. aprila, 2010

Popravki napak z vidika DDV in nekateri drugi primeri zmanjšanja/povečanja izstopnega oziroma vstopnega DDV

Tokratni prispevek je namenjen pregledu pravil o popravkih napak z vidika DDV zakonodaje. V prispevek pa smo vključili tudi nekatere druge dogodke, ki imajo vpliv na povečanje ali zmanjšanje DDV, bodisi izstopnega bodisi vstopnega.

1           Popravljanje napak z vidika DDV

Napaka, ki je povezana z obračunom, odbitkom oziroma popravkom DDV se po Zakonu  o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) popravi v obračunu davčnega obdobja, v katerem je bila ugotovljena. Če je bila napaka odkrita v davčnem obdobju, v katerem je bila storjena, lahko davčni zavezanec že vloženi DDV-O obračun nadomesti z novim.

Napak, ki imajo vpliv na DDV, je lahko več vrst: lahko naredimo napako zaradi napačne stopnje na izdanem računu, napake pri odbitku prejetega računa (npr. smo odbili preveč DDV), smo prehitro odbili vstopni DDV, prepozno vključili izstopni DDV v DDV-O obračun itd.

Ob vsaki napaki si je potrebno postaviti tudi vprašanje ali je potrebno popraviti kakšno listino oziroma izdati kakšno drugo listino, s katero se napaka odpravi? Veliko napak se popravi na podlagi dobropisov, vendar pa to ne velja za vse, zato je treba v vsakem posamičnem primeru preveriti, na podlagi katerega dokumenta jo popravimo.

Vezano na popravek odbitka vstopnega DDV je potrebno izhajati iz temeljne zahteve iz 68. člena ZDDV-1, v katerem je določeno, da mora davčni zavezanec prvotni odbitek popraviti, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Popravek mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen, razen v primeru nekaterih izjem (3. odstavek 68. člena ZDDV-1).

Določeno je tudi, da če se spremeni znesek DDV, obračunan pri uvozu blaga, ki ga je davčni zavezanec upošteval kot odbitek vstopnega DDV, se na podlagi carinskega dokumenta ali odločbe carinskega organa lahko popravi odbitek vstopnega DDV za nastalo razliko.

V 146. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost izhajajo podrobnejša pravila glede popravkov obveznosti iz naslova DDV (npr. po izdanih računih):

Davčni zavezanec lahko popravi znesek DDV, izkazan na računu za dobavljeno blago oziroma opravljene storitve, v tekočem obdobju do izteka roka za predložitev obračuna DDV davčnemu organu. V tem primeru mora izdajatelj računa o popravku pisno obvestiti prejemnika tega računa, mu izdati nov račun s sklicevanjem na številko prvotnega računa in popraviti obračun DDV.

Primer:
Davčni zavezanec je 5. marca 2010 ugotovil, da je naredil napako na računu iz meseca februarja, in sicer je ugotovil, da je obračunal DDV po splošni davčni stopnji, moral pa bi ga obračunati po znižani davčni stopnji. Račun je bil kupcu že poslan. Izdajatelj računa lahko napako popravi tako, da izda nov račun s pravilno obračunanim DDV. Pri tem se mora sklicevati na račun, ki ga popravlja. V tem primeru lahko tako napako popravi s storniranjem starega računa in izdajo novega računa (s sklicem na številko starega računa), ker je napako odkril in popravil pred iztekom roka za oddajo februarskega obračuna za DDV-O (zadnji delovni dan v naslednjem mesecu za pretekli mesec pri mesečnih zavezancih oziroma do 20. v mesecu za pretekli mesec pri tistih, ki dobavljajo blago ali opravljajo storitve davčnim zavezancem iz drugih držav članic EU). Izdajatelju v tem primeru ni potrebno izdajati dobropisa, kar tudi pomeni, da ne potrebuje potrditve tega dobropisa s strani kupca.

Če davčni zavezanec kot izdajatelj računa ugotovi napako na izdanem računu in s tem previsoko obračunan znesek DDV po izteku roka za predložitev obračuna, lahko davčno obveznost popravi (zmanjša) v obračunu DDV v tistem davčnem obdobju, v katerem ugotovi napakoče razpolaga s pisnim obvestilom kupca blaga oziroma naročnika storitve, da po tem računu še ni uveljavil pravice do odbitka DDV ali še ni vložil zahtevka za vračilo DDV.

Primer:
Davčni zavezanec (mesečni DDV zavezanec; dobavlja tudi blago davčnim zavezancem v druge države članice EU) je 5. marca pri kontroli pred izdelavo računovodskih izkazov ugotovil napako na izdanem računu drugemu davčnemu zavezancu, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Prvotni račun je bil izdan decembra 2009. V tem primeru lahko napako popravi v februarskem obračunu DDV, če bo do 20. marca (do izteka roka za predložitev obračuna DDV za februar 2009) prejel od kupca pisno potrditev, da po tem računu še ni uveljavil odbitka vstopnega DDV ali še ni vložil zahtevka za DDV. Če bi prejemnik že uveljavil vstopni DDV, pa bi dobavitelj potreboval pisno obvestilo o popravku (zmanjšanju) odbitka DDV.

Če je prejemnik računa že uveljavil pravico do odbitka DDV ali že vložil zahtevo za vračilo DDV na podlagi izdanega računa, dobavitelj blaga oziroma izvajalec opravljene storitve davčno obveznost popravi (zmanjša) v obračunu DDV v tistem davčnem obdobju, v katerem je od kupca blaga oziroma naročnika storitve dobil pisno obvestilo o popravku (zmanjšanju) odbitka DDV oziroma pisno obvestilo, da je zahteva za vračilo DDV umaknjena ali da je njegova zahteva za vračilo DDV pravnomočno zavrnjena.

Primer:
Davčni organ je v odločbi o inšpekcijskem pregledu sprejel odločitev, da od dobave blaga ni bilo upravičeno, da je dobavitelj zaračunal 20 % DDV (odločba je pravnomočna). Na tej podlagi prejemniku te dobave ni priznal celotne pravice do odbitka vstopnega DDV in posledično njegovega zahteva za vračilo tega DDV (zaradi presežka vstopnega DDV nad izstopnim) ni bila upravičena. Prodajalec je namreč prodal stanovanja z 20 % DDV, pri čemer je izpolnjeval vse zakonske pogoje, da bi bila ta dobava obdavčena z 8,5 % DDV.

V tem primeru iz podzakonske določbe 146. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 razumemo, da bi lahko dobavitelj na podlagi obvestila prejemnika dobave o zmanjšanju odbitka vstopnega DDV oziroma o obvestilu, da je bila njegova zahteva za del vračila DDV pravnomočna zavrnjena, lahko popravil, torej zmanjšal, tako obračunani (presežni del) DDV, ki prejemniku ni bil priznan kot odbiten DDV. Popravek bi lahko izvršil v davčnem obdobju, ko bi mu kupec predložil obvestilo, da mu je bila zahteva za vračilo DDV pravnomočno zavrnjena, in sicer v tistem delu, v katerem mu je bila zavrnjena. V praksi bi bilo vseeno boljše, če bi imel dobavitelj v rokah kopijo pravnomočne odločbe, ker bi lahko preveril vsebino dogodka, da ne bi prišlo do kakšnega izogibanja plačila davka. To lahko nastopi, ker lahko kupec izkoristi interes, da se mu vrne plačani DDV po izdanem računu, dejansko pa bi se lahko zgodilo, da do inšpekcijskega pregleda in nastopa takšnega primera sploh ne bi prišlo. Zaradi preprečevanja izogibanja (tudi v kontekstu 74. člena ZDavP-2) v določenih primerih previdnost ni odveč.

V zvezi s tem področjem so dobrodošle sodbe Sodišča ES št. C-342/87 – Genius Holding, C-141/96- Langhorst, C – 454/98 – Schmeink & Cofreth Ag & Co. KG, C-78-80/02 – Karageorgou, Petrova in Vlachos, C-35/05 – Reemtsma Cigarettenfabrik, C-566/07 – Stadeco BV, iz katerih razumemo, da lahko dobavitelj neupravičeno obračunani DDV popravi, hkrati pa tudi to, da se prejemniku ne more priznati pravica do odbitka vstopnega DDV (v delu), ki je bil neupravičeno zaračunan (npr. po previsoki stopnji).

V zvezi s popravki davčne osnove in zneska DDV pa naj omenimo še določbo 72. člena ZDDV-1, v kateri so določena pravila popravka odbitka DDV na podlagi odločitve davčnega in carinskega organa. Če se namreč na podlagi odločitve davčnega organaspremeni (poveča) znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal pri dobavi blaga in storitev, in ta davčni zavezanec prejme znesek DDV, ki je bil premalo obračunan, od prejemnika blaga in storitev, lahko prejemnik blaga in storitev popravi odbitek DDV za nastalo razliko v davčnem obdobju, v katerem je ta znesek DDV plačal davčnemu zavezancu, ki mu je dobavil blago oziroma storitve, in če razpolaga z dokazilom o plačilu tega DDV. Prejemnik blaga oziroma storitve lahko tako uveljavi odbitek vstopnega DDV (če ga nameni za obdavčene transakcije), če mu dobavitelj naknadno zaračuna DDV na podlagi odločitve davčnega ali carinskega organa. Prejemnik lahko popravi vstopni DDV na način, da si ga poveča (glede ne prvotno obračunani znesek DDV) v tistem obdobju, ko je znesek DDV plačal dobavitelju.

V primeru povečanja davčne obveznosti pisno obvestilo prejemnika računa ni potrebno, davčno obveznost pa davčni zavezanec izkaže v obračunu DDV v davčnem obdobju, v katerem je ugotovil napako.

Če davčni zavezanec – izdajatelj računa ugotovi napako na računu, ki ga je izdal končnemu potrošniku, lahko popravi davčno obveznost v davčnem obdobju, ko je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno in razpolaga z ustreznim dokazilom o vračilu kupnine oziroma odpustitvi kupnine.

ZDDV-1 konkretno ne obravnava področje popravkov napak, temveč to ureja 154. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV-1).

Davčni zavezanec mora za davčno obdobje sam ugotoviti davčno obveznost in jo izkazati v obračunu DDV, in sicer na obrazcu DDV-O, ki ga mora predložiti davčnemu organu. Davčni zavezanec, ki je že predložil obračun DDV in naknadno ugotovil, da je obračunal napačno davčno obveznost, do izteka roka za predložitev tega obračuna, lahko že vloženi obračun, nadomesti z novim. V preostalih primerih je v PZDDV-1 določeno, da se napake popravljajo v obračunu DDV, v katerem zavezanec ugotovi napako. Na podlagi določil 54. in 55. člena ZDavP-2 pa je po našem mnenju dopusten tudi popravek DDV – O obračunov, ki so bili že oddani in jim je potekel rok za predložitev (op.: možnost popravka v primeru zmanjšanja davčne osnove po 54. členu ZDavP-2 je časovno omejena).

Davčni zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti tudi podatke o popravku zneska obračunanega in odbitka DDV zaradi napak (glejte 154. člen PZDDV-1).

Kazenske določbe, povezane z napačnim odbitkom DDV, napačno obveznostjo obračuna DDV, DDV-O, v katerem niso izkazani predpisani podatki, so vključene v ZDDV-1 (glejte 140. in 141. člen ZDDV-1), po DDV zakonodaji pa je določeno, da se napake popravijo v obračunu tekočega davčnega obdobja, v katerem je napaka odkrita.

Vprašanje razbremenitve odgovornosti zaradi prekrškov po ZDDV-1 je rešila sprememba ZDDV-1B. Sedaj je v ZDDV-1 uveljavljena izjema od prekrška zaradi popravka napak iz preteklih obdobij. Ne glede na kazenske določbe se tako za prekršek ne kaznuje davčni zavezanec, ki popravke napak iz preteklih davčnih obdobij vključi v tekoči obračun DDV in od razlike v davku obračuna in plača zamudne obresti.

V 141.a členu ZDDV-1 pa je določena še druga izjema od prekrška po ZDDV-1. Ne glede na kazenske določbe v ZDDV-1 se za prekršek ne kaznuje davčni zavezanec, ki je predložil obračun DDV oziroma plačal DDV na podlagi samoprijave. To pa je možnost, ki jo imajo davčni zavezanci na podlagi 55. člena ZDDV-1. Samoprijava je v nekaterih primerih zanimiva (več o samoprijavi glejte prispevek v Unikumu št. 2/2010), ker so obresti nižje v primerjavi z zamudnimi obrestmi, ki znašajo 0,0247 odstotka na dan. Vendar pa se je potrebno zavedati, da zavezanec ne more uveljaviti pravice do samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo.

2           Drugi dogodki v zvezi s popravki izstopnega in vstopnega DDV

V nadaljevanju pa poglejmo še nekaj dogodkov z vidika DDV, ki ne pomenijo popravkov napak, temveč popravek izstopnega ali vstopnega DDV zaradi naknadnih sprememb okoliščin, v katerih je bil DDV obračunan oziroma odbit.

2.1         Preklic naročila, vračilo blaga ali znižanje cene po opravljeni dobavi

Pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če naročnik blaga oziroma storitev popravi (zmanjša) znesek DDV, ki ga je odbil, in če o tem pisno obvesti dobavitelja. Zmanjšanje davčne osnove zaradi preklica naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi se pri dobavitelju lahko opravi ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil odbitek DDV.

Davčni zavezanec lahko zmanjša znesek DDV od naknadno priznanih popustov, kot so npr. superrabati in popusti zaradi slabše kakovosti blaga, če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom.

V 108. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 je določeno, da mora davčni zavezanec, ki je prejel blago oziroma naročil storitve, v skladu z zahtevo dobavitelja blaga oziroma izvajalca storitve zaradi napake v računu ali drugih razlogov iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1, obvestiti izdajatelja o zmanjšanju odbitka DDV, in da sme tako obvestilo podati v tistem davčnem obdobju, v katerem je dejansko popravil, zmanjšal odbitek DDV.

Če je na podlagi odločbe carinskega organa treba popraviti odbitek DDV, se ta popravek lahko izvrši šele pri obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem je odločba carinskega organa postala izvršljiva.

Drugačna davčna obravnava (brez potrjevanja dobropisa s strani kupca) velja za kupce – fizične osebe (glejte primer v nadaljevanju) in za primere dobav v drugi državo članico EU. V slednjem primeru lahko dobavitelj uveljavi oprostitev plačila DDV, če je kupec identificiran DDV zavezanec v drugi državi članici, blago pa je bilo pripeljano iz Slovenije v drugo državo članico EU (1. odstavek 46. člena ZDDV-1). Posledično se tudi ne opravijo popravki izstopnega DDV, saj DDV ni bil zaračunan.

Primer: Kupec vrne izdelek, ki nima dogovorjene kvalitete
Kupec – fizična oseba je v februarju kupil izdelek, naknadno pa ugotovil, da njegova kvaliteta ni ustrezna. Zaradi tega je izdelek vrnil prodajalcu na začetku meseca marca. Kupec ne želi zamenjati tega izdelka z drugim.

Kadar je kupec fizična oseba, ni potrebno, da bi nam ta potrdil dobropis (ker kupec fizična oseba ni uveljavljal vstopnega DDV). Vendar pa potrebujemo dokazilo, da je kupec blago vrnil, mi pa smo mu vrnili kupnino oziroma del te kupnine.

V 4. odstavku 41. člena ZDDV-1 je določeno, da če je prejemnik blaga ali storitev končni potrošnik, lahko davčni zavezanec zmanjša davčno osnovo, če razpolaga z dokumentom, ki dokazuje prekinitev pogodbe oziroma odpoved dobave blaga oziroma storitve, in če dokaže, da je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno. Iz tega izhaja, da davčni zavezanec lahko zmanjša davčno osnovo v primeru, ko kupec proizvoda uveljavlja vračilo kupnine zaradi stvarne napake, če razpolaga z dokumentom, ki dokazuje vračilo blaga s strani kupca in dokumentom, ki dokazuje, da je bila kupnina vrnjena kupcu (tako izhaja tudi iz Pojasnila DURS Popravek davčne osnove, št. 4230-181/2009-2, 1. 7. 2009). Popravek davčne osnove in zneska obračunanega DDV evidentiramo v DDV-O obračunu tistega davčnega obdobja, v katerem kupec reklamira blago.

Ko govorimo o popustih zaradi predčasnih plačil (casassconti), se DDV najprej obračuna od celotne dobave blaga oziroma opravljene storitve. Kasneje, ko nastopi pravica do popusta za predčasno plačilo DDV (ko je izvršeno plačilo pred rokom zapadlosti, če je tako dogovorjeno), lahko dobavitelj popravi davčno osnovo in znesek obračunanega DDV z dobropisom. Če je prejemnik dobave davčni zavezanec, lahko izstopni DDV zmanjša v davčnem obdobju, v katerem prejme dobropis od prejemnika, da je ta popravil (zmanjšal) svoj vstopni DDV. Pravila glede izdaje računa s strani kupca ali naročnika v imenu dobavitelja so določena 136. člen PZDDV-1 (npr. pravila za izdajo bremepisa za priznani casassconto s strani kupca). Kot račun se namreč šteje vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša (npr. dobropis oziroma bremepis).

2.2         Dvomljive in sporne terjatve

V današnjih časih se vedno pogosteje dogaja, da dobavitelj ne dobi plačila za opravljeno dobavo. Tako mora financirati neplačnika. Na eni strani je vprašanje, kaj bo z davčnim priznavanjem dvomljivih in na drugi strani včasih tudi spornih terjatev (več o tem v 21. členu ZDDPO-2), na drugi strani pa mora takšen dobavitelj še financirati izstopni DDV (razen, če obračunava DDV po posebni ureditvi plačane realizacije). Kdaj pa nastopijo primeri, ko lahko davčni zavezanec, ki je opravil dobavo blaga oziroma storitev zmanjša znesek obračunanega DDV.

Davčni zavezanec lahko tudi popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV:

–    če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti

ali

–     če na podlagi uspešno zaključenega postopka prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti

ali

–   na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma druge listine, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti

ali

–   v primeru, ko je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc, davčni zavezanec pa zaradi tega ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti.

Popravi se celotni oziroma delno obračunani izstopni DDV, in sicer odvisno od tega  kolikšen del plačila davčni zavezanec ni prejel. Davčni zavezanec, ki je zmanjšal izstopni DDV v zgornjih primerih, naknadno pa prejel celotno ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitve, za katero je uveljavil popravek davčne osnove, mora od prejetega zneska obračunati DDV.

Iz zgornjih pravil izhaja, da davčni zavezanec, ki dvomi v poplačilo neke terjatve (po računovodskih pravilih takšno terjatev tudi popravi), ne more zmanjšati izstopnega DDV po računu, na katerem je izkazana ta dobava. Nezmožnost plačila računa s strani kupca tako z vidika DDV zakonodaje ni razlog za popravek obračunanega DDV, temveč nastopijo razlogi šele po končanih insolventnih postopkih oziroma zaradi izbrisa kupca iz ustreznega registra.

2.3         Popravek vstopnega DDV pri odpisu obveznosti zaradi zastaranja

Davčni zavezanec ima pravico, da odbije vstopni DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij (izhaja iz 1. odstavka 63. člena ZDDV-1). 68. člen ZDDV-1 pa davčnim zavezancem nalaga, da morajo prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od prvotnega odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.

Popravek mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen.

Kot je razvidno iz zgornjih zakonskih in podzakonskih določil, ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga  oziroma storitev, ki jih je uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. V primeru zastaranja obveznosti do dobavitelja po 335. členu Obligacijskega zakonika preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Ko obveznost do dobavitelja/prodajalca zastara, kupcu ni potrebno več plačati te dobave. Če je bil v dobavo vključen tudi DDV, potem mu ni potrebno plačati celotnega zneska računa skupaj z obračunanim DDV. Vendar pa je zakonska pravica za odbitek vstopnega DDV pri kupcu vezana tudi na dolžnost plačila DDV od nabav blaga, ki pa s samim zastaranjem tudi ugasne. V teh primerih pa menimo, da se je spremenil eden izmed dejavnikov, ki so pomembni za pravico do odbitka vstopnega DDV, to je, da kupec ni več dolžan plačati DDV od nabave blaga ali opravljene storitve.

Če pa vzamemo pod drobnogled dobavo iz tujine, pri kateri je bilo potrebno opraviti samoobdavčitev, pa je nastopila dolžnost plačila DDV (ki ga je obračunal davčni zavezanec prejemnik po principu samoobdavčitve), ko je bila davčnemu zavezancu opravljena dobava blaga ali opravljena storitev. Šteje pa se, da je bil DDV plačan, ko je bil izkazan v obračunu DDV. Tako menimo, da je situacija v tem primeru takšna, da tukaj vstopni DDV ne popravljamo, saj smo bili dolžni plačati tudi izstopni DDV. Situacija pri domačih dobavah je tako lahko drugačna kot pri nabavah iz tujine, pri katerih smo bili DDV dolžni plačati po samoobdavčitvi. To velja za primere, ko ostane izstopni DDV izkazan v enaki višini v DDV-O obračunu, kot ga je bilo potrebno prvotno izkazati zaradi nabave tega blaga ali storitve.

Pripravila:

mag. Mateja Drobež Tomšič