Če je še kaj negotovosti pri knjiženju, naj bi bila pravila popravljanja obračunanega davka na dodano vrednost za terjatve do kupcev, ki so v postopku prisilne poravnave ali v stečajnem postopku, znana. Toda ali so res? V uredništvo večkrat prejemamo vprašanje, kdaj nastopi trenutek, ko si smemo davek popraviti, zato si pobliže oglejmo težave zavezancev pri razumevanju tega področja.
Za začetek osvežimo osnovna pravila o popravku obračunanega davka na dodano vrednost po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Zakon nam v zvezi s tem daje dve možnosti:
1. obračunani davek na dodano vrednost popravimo od vseh priznanih terjatev, ki smo jih prijavili v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku, ali
2. davek popravimo na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o končanem stečajnem postopku ali o uspešno končanem postopku prisilne poravnave.
Popravek davka po prvi možnosti se, časovno gledano, zgodi prej in je torej z ekonomskega vidika smotrnejše, vendar je zanj treba izpolnjevati nekaj dodatnih pogojev. Ti pogoji so:
- terjatve v insolvenčnem postopku smo prijavili, čeprav nam po ZFPPIPP prijave morda ne bi bilo treba opraviti,
- gre za terjatve do tistih dolžnikov, nad katerimi se je insolvenčni postopek začel po 1. 1. 2011 (datum začetka preverimo v sklepu o začetku stečajnega postopka oziroma v sklepu o začetku postopka prisilne poravnave, ki ga najdemo na spletni strani AJPES), in
- terjatve so priznane.
Ker po ZFPPIPP navadnih terjatev v postopku prisilne poravnave ni treba prijaviti, saj jih s to opustitvijo ne izgubimo in jih dolžnik sam uvrsti v seznam terjatev, je to od uvedbe novele ZDDV-1E nujno zgolj z davčnega vidika, in še to le tedaj, ko želimo uveljaviti možnost popravka obračunanega davka na dodano vrednost prej, kot bi sicer imeli to možnost. Če smo torej pozabili na prijavo ali nam je ušla informacija o tem, da je naš dolžnik v postopku prisilne poravnave, še vedno lahko popravljamo davek ob zaključku postopka. Če pa bomo uveljavljali zmanjšanje davka prej, moramo za potrebe davčnega inšpekcijskega nadzora hraniti dokazilo, da smo terjatve res prijavili.
Ker v insolvenčnih postopkih poznamo začasne, dokončne in tudi dopolnjene sezname preizkušenih terjatev, nas zanima, katere so te ›priznane terjatve‹, kot jih omenja ZDDV-1, torej ali po osnovnem seznamu ali po končnem seznamu; kaj nam bo torej služilo kot dokaz za upravičenost do popravka obračunanega davka na dodano vrednost. Ko smo prebirali gradiva, ki so bila dostopna ob sprejemu zakona (vladni predlog sprememb zakona, zapisnik državnozborske seje, na kateri je državna sekretarka Mateja Vraničar predstavila predlog zakona, poročila Odbora za finance in poročila poslanskih skupin, mnenje zakonodajno-pravne službe), se niti predlagatelj zakonske določbe niti nadaljnji razpravljavci niso ukvarjali s trenutkom priznanja terjatev. To je razumljivo, saj ZDDV-1 ne more reševati teh vprašanj, temveč so lahko rešena le z ZFPPIPP.
V 67. členu ZFPPIPP[1] je določeno, da je terjatev priznana, če jo prizna upravitelj v skladu z 61. členom tega zakona[2] in je ne prereka nihče od upnikov v skladu s 63. členom zakona.[3] Če smo torej terjatev prijavili, če je terjatev v osnovnem seznamu, če jo je upravitelj priznal in če lahko iz drugih spisov na www.ajpes.si razberemo oziroma dokažemo, da je nihče od upnikov ni prerekal, je to lahko po 63. členu ZFPPIPP petnajst dni po objavi osnovnega seznama pri prisilni poravnavi oziroma en mesec po objavi osnovnega seznama pri stečaju. Če pa s takim dokazom ne moremo razpolagati, je treba uporabiti končni seznam terjatev.
Zakon dopušča 100-odstotni popravek obračunanega davka v prijavljenih in priznanih terjatvah, če prejmemo plačilo teh terjatev kasneje, pa moramo davek od prejetega zneska obračunati ponovno. Če te zgodnejše pravice do popravka obračunanega davka ne želimo izrabiti (v prisilnih poravnavah je razlika kvečjemu nekaj mesecev) ali če terjatve nismo prijavili v postopku prisilne poravnave, še vedno lahko popravljamo obračunani davek ob koncu postopka, na podlagi sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
Pripravila: Kristinka Vukovič
[1] ZFPPIPP, 67. člen (priznana in prerekana terjatev):
(1) Terjatev je priznana, če jo prizna upravitelj v skladu z 61. členom tega zakona in je ne prereka nihče od upnikov v skladu s 63. členom tega zakona.
(2) Terjatev je prerekana, če jo prereka upravitelj v skladu z 61. členom tega zakona ali upnik v skladu s 63. členom tega zakona.
[2] ZFPPIPP, 61. člen (izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev):
(1) Upravitelj se mora v enem mesecu po poteku roka za prijavo terjatve iz prvega ali drugega odstavka 59. člena tega zakona o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka.
(2) Če zaradi velikega števila pravočasno prijavljenih terjatev upravitelj v stečajnem postopku v roku iz prvega odstavka tega člena ne more preizkusiti vseh terjatev, sodišče na zahtevo upravitelja ta rok podaljša, vendar največ za en mesec.
(3) Upravitelj se mora o pravočasno prijavljenih terjatvah izreči tako, da sodišču predloži seznam (v nadaljnjem besedilu: osnovni seznam preizkušenih terjatev).
(4) Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora za vsako pravočasno prijavljeno terjatev vsebovati…
(5) Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama.
(6) Po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev upravitelj terjatev, ki jih je priznal, ne more več prerekati.
[3] ZFPPIPP, 63. člen (ugovor o prerekanju terjatve):
(1) Upnik lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev drugega upnika.
(3) Ugovor o prerekanju terjatve mora upnik vložiti v postopku prisilne poravnave v 15 dneh in v stečajnem postopku v enem mesecu po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
(4) Po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve upnik pravočasno prijavljene terjatve drugega upnika ne more več prerekati.
