Ugotovitev bilančnega dobička ter njegovo razporejanje predstavlja eno temeljnih pravic družbenikov, ki so jo pridobili na podlagi začetnega vložka v družbo. Poleg družbenikov so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi tretje osebe. Prispevek detajlno prikazuje postopek odločanja o realiziranem dobičku družbe, davčne posledice za družbo, ki izplačuje dobiček in način obdavčitve prejemnika.
Pravna podlaga za izplačilo dobička
Pravno podlago za ugotovitev dobička ter njegovo razporejanje predstavlja predvsem Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta že v svojih uvodnih določilih predvideva delovanje družb zaradi doseganja dobička na trgu. Ne le da ima koristi od dobička sama družba, do dobička so upravičeni predvsem tudi družbeniki. Pravica do udeležbe pri dobičku je del njihove premoženjske pravice ob pridobitvi poslovnega deleža v družbi. Poleg družbenikov, so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi druge osebe.
Zakon o gospodarskih družbah delitev dobička omenja v 8. poglavju. V tem poglavju podrobno določa pojem in način oblikovanja bilančnega dobička ter njegovo računovodsko izkazovanje. Prav tako določa pravila glede delitve dobička pri posameznih gospodarskih družbah.
Zakon o gospodarskih družbah v zvezi z razdelitvijo dobička med družbenike družbe z omejeno odgovornostjo določa, da:
- imajo družbeniki pravico do odločanja o uporabi bilančnega dobička (odločanje na skupščini in sprejetje ustreznega sklepa),
- imajo družbeniki pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, razen če družbena pogodba ne določa drugače, in
- se dobiček praviloma deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače.
Ker so navedene določbe dispozitivne narave, je tovrstno ureditev iz Zakona o gospodarskih družbah z družbeno pogodbo mogoče tudi drugače urediti.
Dobiček se razdeli na podlagi sprejetega sklepa skupščine o delitvi dobička, ki mora vsebovati vse potrebne sestavine. Izjemoma se dobiček lahko deli tudi še preden je ugotovljen.
Delitev dobička tretjim osebam
Delitev dobička družbe je možna tudi tretjim osebam (npr. delavcem, drugi družbi, fundaciji), vendar le po ustrezni pravni podlagi. Ker so določbe ZGD-1 o delitvi dobička dispozitivne, se dobiček lahko deli tretjim osebam, če tako določa družbena pogodba in tako sklenejo tudi družbeniki s sklepom o delitvi dobička.
Delavcem se lahko dobiček deli tudi na podlagi Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob). Drugi subjekti (pravne ali fizične osebe, fundacije, ipd.) so lahko udeleženi pri delitvi dobička konkretne družbe na podlagi ustrezne pogodbe med izplačevalcem (družbo) in prejemnikom dobička. Zakon o gospodarskih družbah omogoča, da poslovodstvo konkretne družbe izplačevalke sklene posebno pogodbo o prenosu dobička oziroma druge vrste podjetniške pogodbe. Tovrstna oblika pogodb je veljavna le, če soglasje zanjo poda skupščina.
Razdelitev dobička v primeru prenehanja družbe se po Zakonu o dohodnini ne obravnava kot izplačilo dividende, temveč kot kapitalski dobiček. Na podlagi prenehanja družbe in izplačila dobička njenim družbenikom gre namreč za izplačilo, ki predstavlja zmanjšanje družbenikovega lastniškega deleža.
Davčna obravnava izplačila dobička
Obdavčitev razdelitve dobička je odvisna od statusa izplačevalca in prejemnika. To pomeni, ali je prejemnik fizična ali pravna oseba ter ali je prejemnik slovenski ali tuj davčni rezident.
Kadar je izplačilo dobička opravljeno družbeniku, ki je fizična oseba, se tako izplačana dividenda po Zakonu o dohodnini obravnava kot dohodek iz kapitala. Davek na dividendo se plača po stopnji 25%, na podlagi davčnega odtegljaja oziroma na podlagi oddane davčne napovedi prejetih dividend. Navedeno predstavlja cedularno, tj. dokončno obdavčitev brez kasnejšega poračuna na letni ravni.
Kadar so pri dobičku udeleženi delavci, ki niso hkrati družbeniki družbe, se tak dohodek ne obravnava kot izplačilo dobička (dividenda). Dohodek se praviloma obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo. Prispevki za socialno varnost pa se obračunajo in plačajo od celotnega dohodka.
Če ima dohodek (izplačilo dobička) po davčni zakonodaji vir v Sloveniji, je za obdavčitev izplačevalca in prejemnika treba praviloma uporabiti ZDDPO-2 in ZDoh-2, v primeru nejasnosti glede rezidentstva pa tudi mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju, ki določajo pravila glede tega, kje se izvede obdavčitev in kakšna davčna stopnja davčnega odtegljaja se upošteva. Po ZDDPO-2 je izplačilo dividend predmet davčnega odtegljaja po stopnji 15%, vendar posamezne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju običajno določajo nižjo stopnjo. Davčni odtegljaj pri izplačilu dobička tuji družbi s sedežem v državi članici EU je lahko tudi oproščeno plačila davka, če so izpolnjeni pogoji po ZDDPO-2.
Dobiček predstavlja presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca. Ker je treba za davčne namene predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistvena za obdavčenje, vedno vrednotiti po njihovi gospodarski (ekonomski) vsebini, ZDDPO-2 kot dividende obravnava tudi dohodke, ki so podobni dividendam (74. čl. ZDDPO-2).
Če potrebujete nasvet, se lahko na naše izkušene strokovnjake obrnete preko obrazca za POVPRAŠEVANJE.
