Kljub temu, da Turčija za Slovenijo ne predstavlja enega izmed glavnih poslovnih partnerjev, pa se vse več več Slovenskih podjetij odloča za širitev posla tudi tja . Gospodarska kriza, ki je v zadnjih dneh zajela državo pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana morda ne pomeni veliko neposredno nevarnost za Slovensko ekonomijo, kljub temu pa previdnost pri poslovanju s Turškimi podjetji ni odveč.
Turška ekonomija, posledično pa tudi njihova valuta-Turška Lira, je žrtev vse globje krize, ki se je začela kot posledica vladne politike »rasti za vsako ceno« in neodgovornega ravnanja finančnih organov, čez rob pa so Turčijo dokončno pahnile sankcije, ki jih je napovedal predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, zaradi pridržanja Ameriškega duhovnika. Lira je tako v zadnjih dneh v prostem padu, kar je že sprožilo valove na svetovnih trgih, Turška vlada pa že napoveduje ukrepe za zajezitev krize. Posledice je čutiti pri večini valut »emerging-market« držav, za Evropski trga pa so lahko zaskrbljujoča tudi poročanje o veliki izpostavljenosti Evropskih finančnih institucij.
Slika 1: Gibanje Turške Lire v primerjavi z Eurom
Kljub umirjanju volatilnosti po izjemno turbulentnem ponedeljku, se kriza kot kaže še stopnjuje. Po poročanju finančnega medijskega giganta Bloomberg, v Washingtonu nadaljujejo z agresivno retoriko proti Ankari, sledijo pa lahko dodatne sankcije, kar bi lahko Turčijo potisnilo še globje v krizo. Turčija pa je medtem že uvedla lastne sankcije in tarife za uvoz dobrin iz ZDA in si pridobila pomembnega zaveznika, v obliki bogatega Katarja, ki je Ankari ponudil pomoč v obliki investicij v vrednosti več kot 15 milijard dolarjev.
Kako se lahko zaščitimo?
Pri poslovanju z državo v ekonomski krizi je potrebno paziti primarno na valutno in kreditno tveganje. V kolikor poslujete v tuji valuti(predvsem če v tej valuti prejemate plačila), ki je nestabilna, kot v tem primeru Turška Lira, velja razmisliti o uporabi tako imenovanih izpeljanih finančnih instrumentov oz. derivativih, za zavarovanje lastne pozicije (hedge). Najbolj pogosta instrumenti so terminske pogodbe (futures), nakupne in prodajne opcije (call/put), valutne menjave (currency swaps), valutne kapice, itd. Zavarovana pozicija nam omogoča, da pri finančni izgubi na strani valute , to izničimo ali zmanjšamo z dobičkom na strani derivativov, s čimer izničimo oz. zmanjšamo tveganje.
Pri kreditnem tveganju je ključnega pomena, da skrbno spremljamo terjatve do kupcev, za katere sumimo, da bi lahko postali kreditno nesposobni. V primeru Turčije, tveganje med drugim izhaja iz povečanje dolga, ki jih imajo Turška podjetja v tujih valutah, zaradi padca vrednosti domače valute. Pomembno je, da pri poslovanju s takšnimi podjetji poskrbimo za sprotno plačilo in krajše roke plačila in tako konstantno uravnavamo našo izpostavljenost. Če smo prepričani, da obstaja velika nevarnost, da bodo podjetja s katerimi poslujemo v prihodnosti kreditno nesposobna, lahko razmislimo tudi o zavarovanju terjatev, ki nam omogoča povračilo dela ali celote neplačanih terjatev.
Če potrebujete kakšno pomoč ali imate dodatna vprašanja, smo vam na voljo na: https://unija.com/povprasevanje/
