Zakon o delovnih razmerjih kot delo na domu šteje tisto delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.
Glede na trenutne razmere ob pojavu koronavirusne bolezni 2019 in uvedbi ukrepov za zmanjšanje njenega širjenja je bilo zaradi izjemnih okoliščin veliko delodajalcev prisiljenih z enostransko odredbo začasno spremeniti kraj opravljanja dela in delavcem odrediti opravljanje dela na domu. Zakon v takih primerih dopušča izjemo, saj morata delavec in delodajalec ob spremenjenih okoliščin, kot je sprememba kraja opravljanja dela, praviloma skleniti novo pogodbo o zaposlitvi (aneks ne zadošča). Zato bodo morali vsi tisti, ki bodo v tem času ugotovili, da bi bila taka oblika dela primerna tudi za njihov nadaljnji delovni proces, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.
Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu oziroma dela na daljavo je ena najbolj uveljavljenih fleksibilnih oblik dela, ki je v porastu tudi pri nas. V Sloveniji je bila formalnopravno urejena že leta 1961 v Zakonu o delu na domu, medtem ko jo danes urejajo Zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe dejavnosti.
S porastom informacijske tehnologije se čedalje več delodajalcev odloča za tako obliko dela, saj prinaša več prednosti, kot so naglo prilagajanje trgu, večja fleksibilnost, zmanjšanje stroškov nakupa ali najema poslovnih prostorov, in po statističnih podatkih tudi manj bolniških odsotnosti in večji izbor kandidatov za zaposlitev. Nasprotno pa delavcu to prinaša večjo samostojnost in fleksibilnost, kar mu omogoča usklajevanje družinskega oziroma zasebnega življenja, prav tako večjo motivacijo, manj stresa in možnosti za diskriminacijo, zato tudi večjo lojalnost do delodajalca.
Na drugi strani ne smemo zanemariti pomanjkljivosti take oblike dela, in to na obeh straneh: delodajalec ima slabši nadzor nad opravljenim delom, pri katerem lahko prej pride do zlorabe zaupnih informacij, ob tem pa je možnost, da delavcu kaj hitro naloži preveč zadolžitev, ki jih ta ne more opraviti; delavec pa je slabše informiran o stanju v družbi, manj ima stika s sodelavci. Zato je ključnega pomena, da delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela na domu natančno opredelita vse bistvene elemente, vključno z ureditvijo delovnega časa, pri tem pa ne pozabita na varnost in zdravje pri delu.
Pogodba o opravljanju dela na domu
Zakon o delovnih razmerjih v 68. členu kot delo na domu šteje tisto delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Kot izhaja iz zakonskega besedila, se za opravljanje dela na domu ne šteje le opravljanje dela z uporabo informacijske tehnologije, ampak tudi drugo delo, ki se opravlja zunaj prostorov delodajalca, na domu ali v prostorih po lastni izbiri (opravljanje drugih vrst del, na primer ročnih del). Delavec lahko opravlja tista dela, ki spadajo v dejavnost delodajalca oziroma so potrebna za opravljanje njegove dejavnosti.
Delo na domu se lahko opravlja celoten delovni čas, ki je organiziran pri delodajalcu, oziroma le za del tega časa (kombinirani način dela). To v delovnem razmerju odpravlja del pomanjkljivosti, ki jih prinaša tak način dela – delavec je bolj vključen v proces delodajalca, ta pa ima večji nadzor nad opravljenim delom.
…
Celoten članek je na voljo v marčevski številki biltena Unikum.
