Prihajajoče novosti pri napotitvi delavcev na delo v tujino – 1. del

//Prihajajoče novosti pri napotitvi delavcev na delo v tujino – 1. del

Prihajajoče novosti pri napotitvi delavcev na delo v tujino – 1. del

Z novim letom naj bi se začel uporabljati novi Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČIS), ki ureja tudi napotitve delavcev na delo v tujino. V času priprave tega prispevka je zakon še v fazi predloga, ki še ni bil sprejet v državnem zboru, in torej še ne velja. To pa pomeni, da se pravice in obveznosti, ki jih določa sedanji predlog in so predstavljene v tem prispevku, do sprejema zakona še lahko spremenijo.

Novi ZČIS bo urejal naslednja področja:

  • izvajanje čezmejnih storitev z napotenimi delavci, kadar jih izvaja ›slovenski‹ delodajalec v drugi državi članici EU ali državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino;[*]
  • izvajanje čezmejnih storitev z napotenimi delavci, kadar jih izvaja delodajalec iz druge države članice EU ali države članice Evropskega združenja za prosto trgovino v Republiki Sloveniji;
  • izvajanje čezmejnih storitev samozaposlenih oseb v drugi državi članici EU ali državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino;
  • izvajanje čezmejnih storitev tujih samozaposlenih oseb iz druge države članice EU ali države članice Evropskega združenja za prosto trgovino v Republiki Sloveniji.

V tem prispevku se osredinjamo le na pravila, ki jih predlog ZČIS določa za primere izvajanja čezmejnih storitev z napotenimi delavci, kadar jih izvaja ›slovenski‹ delodajalec v drugi državi članici Evropske unije ali državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino.

 

1 Splošno

1.1 Predvidena veljavnost ZČIS

Novi ZČIS naj bi veljal za pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki začasno opravljajo storitve z napotenimi delavci v drugi državi članici EU oziroma v drugi državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino…

Predlog zakona tudi izrecno določa, da se njegove določbe ne bodo uporabljale v primerih, ko delodajalec opravlja čezmejne storitve z napotenimi delavci, ki običajno opravljajo dejavnost v dveh ali več državah članicah EU[†] (velja tudi za države članice Evropskega združenja za prosto trgovino), za čezmejno izvajanje storitev pomorščakov ter za napotitve javnih in pogodbenih uslužbencev.

 

1.2 Opredelitev pomembnih pojmov

Sedanja slovenska zakonodaja, ki določa posebna pravila za napotene delavce, ne daje neposredne definicije napotenega delavca, vendar lahko na podlagi veljavnega Zakona o delovnih razmerjih,[‡] prek uporabe 208. in 209. člena, pridemo do definicije, kdo se šteje za napotenega delavca…

Predlog ZČIS določa definicijo napotenega delavca. Kot napotenega delavca definira vsako fizično osebo, ne glede na državljanstvo, ki v okviru čezmejnega izvajanja storitev delodajalca, pri katerem je zaposlena in na tej podlagi vključena v ustrezna socialna zavarovanja v državi, kjer ima delodajalec sedež, začasno opravlja delo v drugi državi članici EU, kot je tista, v kateri običajno opravlja delo. Predlog ZČIS pri definiciji napotenega delavca povzema definicijo direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, saj ravno tako določa, da mora iti za začasno opravljanje dela v državi, ki ni država, v kateri delavec običajno opravlja delo…

Poleg definicije napotenega delavca predlog ZČIS prinaša tudi naslednje definicije, ki bodo pomembne za pravilno obravnavo instituta napotitve:

  • za čezmejno izvajanje storitev predlog zakona šteje začasno opravljanje dejavnosti delodajalca z napotitvijo delavcev na delo v drugo državo članico EU (velja tudi za države članice Evropskega združenja za prosto trgovino), na podlagi ohranjene vključitve v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici EU, kjer ima sedež delodajalec;
  • za delodajalca se šteje pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
  • za državo zaposlitve se šteje država, kjer ima sedež delodajalec delavca, ki je napoten na delo v tujino in v kateri je napoteni delavec vključen v sistem obveznega socialnega zavarovanja;
  • za državo napotitve se šteje država, kjer napoteni delavec v času napotitve dejansko, začasno opravlja delo oziroma kjer delodajalec čezmejno izvaja storitve;
  • za naročnika storitve se šteje pravna ali fizična oseba, za katero delodajalec čezmejno izvaja storitve, pri čemer tu ni pomembno, kje ima naročnik storitve sedež oziroma uradno prebivališče, ampak kje (v kateri državi) se zanj opravlja storitev.

 

2 Čezmejno izvajanje storitev delodajalca

Za napotitev delavcev na delo v tujino v okviru čezmejnega izvajanja storitev, kadar ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z delodajalec s sedežem v Republiki Sloveniji, bo šlo le v primerih, ko bo izpolnjena ena od naslednjih okoliščin:

  • delodajalec izvaja storitev v drugi državi članici EU (in Evropskega združenja za prosto trgovino) za lasten račun in pod lastnim vodstvom, na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve;
  • delodajalec delavca napoti v kapitalsko povezano osebo na podlagi akta o napotitvi;
  • gre za zagotavljanje dela delavcev pri uporabniku s sedežem v državi napotitve (gre za ›agencijske delavce‹ oziroma posredovano delovno silo).

Če manjka ena od naštetih okoliščin, ne govorimo o napotitvi delavca na delo v tujino, kar pomeni, da za delodajalca ne veljajo določila ZČIS…

Če obstaja ena od zgoraj navedenih okoliščin, vsebinsko govorimo o izvajanju čezmejnih storitev z napotenimi delavci, in v takem primeru bo z novim letom treba upoštevati tudi pravila predloga ZČIS.

Predlog ZČIS določa, da delodajalec čezmejno izvaja storitve ob upoštevanju določb ZDR-1, ki se nanašajo na opravljanje dela v tujini…

ZČIS določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bo delodajalec lahko izvajal čezmejne storitve z napotenimi delavci. Pogoji za delodajalca so naslednji:

  • znaten del svoje dejavnosti mora opravljati v Republiki Sloveniji;
  • ne sme kršiti pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca;
  • delavec, ki je napoten na delo v tujino, v okviru čezmejnega opravljanja storitev običajno ne opravlja dela v državi, v katero je napoten;
  • delodajalec opravlja storitev v okviru registrirane dejavnosti – ta pogoj se ne preverja (oziroma ni pomemben) le v primerih, ko gre za napotitev delavcev v kapitalsko povezane družbe.

Ves čas čezmejnega opravljanja storitev z napotenimi delavci morajo biti hkrati izpolnjeni vsi navedeni pogoji.

Predlog ZČIS tudi določa, da je delodajalec v času napotitve delavcev na delo v tujino dolžan spoštovati določene pravice delavcev, kot jih ureja in določa zakonodaja države, v katero je delavec napoten na delo. To pravilo je bilo treba na podlagi evropske zakonodaje spoštovati že zdaj, ZČIS pa to pravilo prenaša tudi v našo notranjo zakonodajo…


[*]        Poleg držav članic EU sem spadajo še Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.

[†]        Gre za uporabo 13. člena Uredbe 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba 883/2004).

[‡]        Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013, 78/2013-popr., 47/2015-ZZSDT, 33/2016-PZ-F, 52/2016.

 

Celoten članek je na voljo v novembrski številki biltena Unikum.

 

Pripravila: Irena Kamenščak

2018-03-19T14:19:19+00:00 29.11.2016|Kadri|