Ne pozabite na napoved kapitalskih dobičkov

/, Finance, kapital, Zakonodaja/Ne pozabite na napoved kapitalskih dobičkov

Ne pozabite na napoved kapitalskih dobičkov

Davčni zavezanci, fizične osebe, ki so v letu 2018 odsvojili svoj kapital, morajo najkasneje do 28. 2. 2019 vložiti ustrezno napoved za odmero dohodnine od kapitalskih dobičkov. Če so davčni zavezanci kapitalski dobiček že napovedali med letom, neposredno po odsvojitvi kapitala, iz tega naslova nimajo več nobenih obveznosti.

V skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) je dobiček iz kapitala dobiček, ki se doseže z odsvojitvijo kapitala, pri čemer se za kapital štejejo nepremičnine, ne glede na to, ali so bile odsvojene v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijski kuponi.

Za obdavčljivo odsvojitev kapitala se v skladu s 94. členom ZDoh-2 šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, predvsem pa:

  • prodaja kapitala;
  • dajanje kapitala v dar;
  • zamenjava kapitala;
  • unovčitev investicijskega kupona;
  • izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase ob likvidaciji investicijskega sklada;
  • izplačilo lastniškega deleža ob prenehanju gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja;
  • izplačilo lastniškega deleža ob zmanjšanju lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja;
  • izstop ali izključitev ter drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi.

Ne glede na to ZDoh-2 določa tudi neobdavčljive odsvojitve kapitala. V teh primerih torej sprememba lastništva kapitala ne bo imela davčnih posledic na področju odmere dohodnine od kapitalskih dobičkov. Tovrstne odsvojitve kapitala so na primer prenos kapitala od preminule osebe na dediča, volilojemnika ali druge osebe, ki kapital pridobijo iz zapuščine, odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti, zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki in kapital izdajatelja ter pri teh transakcijah ni denarnega toka … Vse neobdavčljive odsvojitve so določene v 95. členu ZDoh-2.

Če je davčni zavezanec nepremičnino pridobil pred 1. 1. 2002, se ustvarjeni dobiček ob odsvojitvi take nepremičnine ne obdavčuje.

Poleg navedenega ZDoh-2 predvideva tudi določene oprostitve plačila dohodnine od kapitalskega dobička. Davčnemu zavezancu tako ni treba plačati dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva kapitala. Dohodnine prav tako ni treba plačati pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem, v katerem je imel davčni zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo in pri odsvojitvi dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic). Vse oprostitve ZDoh-2 našteva v 96. členu.

Davčna osnova za odmero dohodnine od kapitalskega dobička

Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

Skladno z določbo 98. člena ZDoh-2 se v vrednost kapitala ob pridobitvi všteva nabavna vrednost kapitala in zakonsko določeni stroški, pri čemer se za nabavno vrednost kapitala šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve, oziroma če kapital ni bil pridobljen na podlagi pogodbe ali če vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, vrednost kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Če je bil kapital pridobljen z dedovanjem ali na podlagi darilne pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala v času pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila, oziroma primerljiva tržna cena kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, če davek ni bil odmerjen.

Zakonsko določeni stroški, ki povečujejo nabavno vrednost kapitala, so avtomatično priznani normirani stroški, povezani s pridobitvijo kapitala, v višini 1 odstotka od nabavne vrednosti kapitala in znesek davka na dediščine in darila, ki ga je plačal davčni zavezanec ob pridobitvi kapitala. Pri nepremičninah se nabavna vrednost lahko poveča še za davek na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi nepremičnine, vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal davčni zavezanec, in stroške, ki jih je davčni zavezanec plačal v zvezi s cenitvijo pridobljene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec, kadar je cenitev potrebna, ker vrednosti nepremičnine ni mogoče ugotoviti drugače (stroški cenitve se priznajo največ do višine 188 evrov).

Če davčni zavezanec pridobi delnico ali povečani poslovni delež oziroma osnovni vložek pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, se šteje, da je nabavna vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega povečanega poslovnega deleža oziroma osnovnega vložka enaka nič.

Če je davčni zavezanec kapital pridobil pred 1. 1. 2003, se za nabavno vrednost delnice oziroma poslovnega deleža šteje tržna vrednost na dan 1. 1. 2006, kar davčni zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili (cenitev pooblaščenega ocenjevalca); če teh dokazil ni, se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1. 1. 2006 oziroma vrednost investicijskega kupona na dan 1. 1. 2006.

Za vrednost kapitala ob odsvojitvi se skladno z določbo 99. člena ZDoh-2 šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi. Če kapital ni odsvojen na podlagi pogodbe ali če vrednost kapitala ob odsvojitvi ni razvidna iz pogodbe ali če iz pogodbe ali drugih dokazil razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi.

Vrednost kapitala ob odsvojitvi se zmanjša za avtomatično priznane normirane stroške, povezane z odsvojitvijo kapitala, v višini 1 odstotka od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, pri odsvojitvi nepremičnine pa se vrednost kapitala lahko zmanjša še za znesek davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob odsvojitvi nepremičnine, in stroške, ki jih plačal v zvezi s cenitvijo odsvojene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec, kadar je cenitev potrebna, ker vrednosti nepremičnine ni mogoče ugotoviti drugače (stroški cenitve se priznajo največ do višine 188 evrov).

Če je davčna osnova negativna (izguba), lahko davčni zavezanec v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivno davčno osnovo za dobiček iz kapitala po tem poglavju, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova. Davčni zavezanec lahko neizkoriščeni del negativne razlike (izgube) prenaša v naslednja davčna leta in zmanjšuje pozitivno davčno osnovo za dobiček iz kapitala v naslednjih davčnih letih, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.

Celoten članek je na voljo v januarski številki biltena Unikum.

2019-01-30T14:01:09+00:00 30.01.2019|Davki, Finance, kapital, Zakonodaja|