Nagrada za poslovno uspešnost

/, Finance, Plače/Nagrada za poslovno uspešnost

Nagrada za poslovno uspešnost

Podjetja, katerim gre dobro in poslujejo z dobičkom, se večinoma odločajo za nagrajevanje svojih zaposlenih z namenom motiviranja in pohvale za vložen trud z nagrado za poslovno uspešnost, ki se največkrat da ob koncu koledarskega ali poslovnega leta. Nagrado za poslovno uspešnost poznamo tudi pod pojmi trinajsta plača, božičnica, letna nagrada in podobno. V Zakonu o dohodnini je uporabljen izraz ›del plače za poslovno uspešnost‹.

Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Poleg naštetega je lahko sestavni del plače tudi nagrada za poslovno uspešnost, vendar mora biti to zapisano v splošnemu aktu delodajalca oziroma dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi. Pod določenimi pogoji, predstavljenimi v nadaljevanju, se del nagrade za poslovno uspešnost ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Od 1. 1. 2018 je neobdavčeni del nagrade za poslovno uspešnost višji: povečal se je na višino zadnje znane mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji (pred letom 2018 je bilo neobdavčenih le 70 odstotkov). V davčno osnovo za obračun se všteva samo znesek, izplačan kot nagrada za poslovno uspešnost, ki preseže višino zadnje objavljene povprečne mesečne plače zaposlenih v RS. Od tega zneska je treba obračunati in plačati akontacijo dohodnine. Zakonsko je določena le višina neobdavčljivega dela z dohodnino, kljub temu pa je treba od celotne nagrade za poslovno uspešnost obračunati in plačati prispevke za socialno varnost delojemalca in delodajalca. Ugodnejša davčna obravnava velja le za izplačila v denarni obliki.

Nagrada za poslovno uspešnost se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine celotne povprečne mesečne plače zaposlenih v RS, če je nagrada za poslovno uspešnost izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati in so pogoji za pridobitev pravice do nagrade za poslovno uspešnost enotni za vse delavce. Ugodnejša davčna obravnava velja le tedaj, če so pogoji in merila za pridobitev nagrade za poslovno uspešnost zapisani v splošnem aktu delodajalca ali v kolektivni pogodbi. Zapis samo v individualni pogodbi o zaposlitvi ni pogoj za ugodnejšo davčno obravnavo.

Nagrada za poslovno uspešnost se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če velja eden od naslednjih primerov:

  • Vsi delavci pri delodajalcu imajo pravico do izplačila nagrade za poslovno uspešnost, pravica do izplačila nagrade za poslovno uspešnost in merila za njeno izplačilo so določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni. V splošnem aktu morajo biti pogoji za pridobitev pravice določeni enotno za vse delavce, višina izplačila pa je lahko določena v fiksnem znesku ali v enakem deležu plače posameznega delavca.
  • S kolektivno pogodbo je dogovorjena možnost izplačila nagrade za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v kolektivni pogodbi, ali dogovorjenih na način ali na podlagi kolektivne pogodbe. Če je nagrada za poslovno uspešnost dogovorjena s kolektivno pogodbo, ta ne zahteva, da imajo vsi delavci pravico do izplačila po enotnih kriterijih. Pogoj za ugodnejšo davčno obravnavo v primeru kolektivne pogodbe je le ta, da je nagrada za poslovno uspešnost izplačana enkrat leto vsem upravičencem hkrati.

V zakonu ni določeno, da bi morali vsi zaposleni pri določenem delodajalcu prejeti enako nagrado za poslovno uspešnost, lahko se upravičenost omeji tako, da nagrado na primer prejmejo samo zaposleni, ki so se zaposlili v podjetju po določenem datumu, samo zaposleni, ki so bili prisotni na delu več kot določeno število dni in podobno, če so ti pogoji vnaprej znani in zapisani v splošnemu aktu ali kolektivni pogodbi.

Celoten članek je na voljo v oktobrski številki biltena Unikum.

2018-10-29T13:50:39+00:00 29.10.2018|Davki, Finance, Plače|
Additionally, paste this code immediately after the opening tag: