Državni zbor je v petek zvečer, potrdil tretji protikorona paket (PKP3), ki za omilitev posledic epidemije COVID-19 in z namenom ohranitve delovnih mest, delodajalcem omogoča:

  1. Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa in
  2. Povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo (za vse panoge).

Prvi ukrep lahko delodajalci koristite do 31. 12. 2020, medtem ko je koriščenje nadomestila povračila plače za čas čakanja na delo, mogoče le še do konca junija 2020. Imate pa tudi možnost, da oba ukrepa koristite hkrati, seveda ob izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev. Oba ukrepa bo mogoče koristiti od 1. 6. naprej, a pri tem čakamo še na začetek veljavnosti zakona, ki bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

  1. Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa

Delodajalec bo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, lahko odredil delo s krajšim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo, na način, da bo delavcu zagotavljal delo vsaj za polovični delovni čas (20 ur na teden). To pomeni, da bo delavec del svojega polnega delovnega časa opravljal delo in prejemal plačo (od najmanj 20 do 35 ur na teden), preostali del ur pa bo zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela, imel odrejeno čakanje na domu, za katerega bo prejel nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 7. odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih. Katere pogoje bo za navedeni ukrep moral izpolnjevati delodajalec?

  • je pravna ali fizična oseba, ki je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
  • po njegovi oceni najmanj 10  % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %. Prav tako ni mogoče koristiti subvencije za tiste zaposlene, ki že delajo krajši delovni čas na podlagi posebnih predpisov (kot na primer invalidnost in starševstvo).

Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, pisno odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020, pri tem pa bo s strani države ob izpolnjevanju vseh pogojev, pridobil subvencijo. Pred tem mora delodajalec še vložiti vlogo na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, in sicer v 15 dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa.

Višina subvencije za skrajšani delovni čas bo tako znašala:

  • 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
  • 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
  • 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
  • 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Vendar pa ima delodajalec pri tem določene omejitve. Delodajalec ne sme:

  • v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev in
  • v obdobju krajšega delovnega časa odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi tega zakona, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila. Enako velja v primeru likvidacije v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju, ki je enaka obdobju prejemanja sredstev.

Seznam prejemnikov subvencije je podatek javnega značaja, zato bodo le-ti javno objavljeni na spletni strani Zavoda za zaposlovanje.

Ukrep krajšega delovnega časa na navedeni način, lahko koristijo tudi delodajalci, ki ne bodo vložili vloge za pridobitev subvencije.

  1. Povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo za vse panoge

Povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo, se je s tretjim protikorona paketom, podaljšalo še za dodatni mesec, to je do konca junija 2020. Kljub temu, da pogoji za uveljavljanje nadomestila povračila plače ostajajo enaki (10 % upad prihodkov v primerjavi s preteklim letom, poravnane vse davčne obveznosti,…), pa se višina povračila s strani države spreminja. Delodajalci tako ne bodo več upravičeni do celotnega povračila nadomestila plače skupaj z oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varnost, ampak v višini:

  • 80 % nadomestila plače (kamor je vključeno povračilo nadomestila in prispevki za socialna zavarovanja), a ne več kot znaša najvišje nadomestilo za primer brezposelnosti, to je 892,50 eura bruto.

Delodajalci, ki želijo koristiti navedeni ukrep, morajo na Zavod za zaposlovanje, v elektronski obliki, vložiti novo vlogo, in sicer najkasneje v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje.

Delodajalec v času začasnega čakanja na delo ne sme odrejati nadurnega dela, prav tako ne odpustiti delavca, za katerega uveljavlja povračilo nadomestila plače. Seveda pa mora o vsaki spremembi, obvestiti tudi Zavod za zaposlovanje (poziv nazaj na delo).

Višina nadomestila plače delavcu za čas začasnega čakanja na delo ostaja enaka, v višini 80 % osnove iz 7. odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih, vendar ne manj kot 940,58 eura bruto (minimalna plača). To velja za vse delavce pri delodajalcu, ki so na začasnem čakanju na delo, četudi delodajalec za njihovo nadomestilo plače, ne bo koristil ukrepov.

 

Več podrobnosti in pogojev lahko najdete v pregledu PROTI KORONA ukrepov države za pomoč podjetjem in delodajalcem. Na voljo pa smo vam tudi za dodatna pojasnila in pomoč pri uveljavljanju pravic s področja interventne zakonodaje – preverite.