Pri obdavčitvi daril v naravi in kuponov veljajo posebna pravila tako z vidika davka od dohodkov fizičnih in pravnih oseb kot tudi z vidika DDV. Pomembno je ugotoviti, kdaj so darila obdavčena z davkom od dohodkov in kdaj ne, saj na podlagi tega pripoznamo davčno priznane stroške. V nadaljevanju si bomo pogledali obdavčitev daril, danih v naravi.
Vidik DDV
Obravnava daril z vidika DDV
Davčni zavezanec ima pravico, da odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
Če na primer davčni zavezanec že vnaprej ve, da bo določeno blago ali storitev podaril kot darilo, lahko že ob nabavi ne odbija DDV, zato mu tudi ob dobavi darila ni treba obračunati DDV. Če pa je zavezanec odbil DDV pri nabavi blaga ali storitev, ki jih bo podaril naprej, mora ob podaritvi darila obračunati in plačati DDV. Obveznost za obračun DDV nastane tisti dan, ko je darilo dano; osnova za obračun DDV pa je lastna cena podarjenega blaga oziroma storitve. Obveznost za obračun DDV nastane tudi v primeru, če zavezanec podari svoje proizvode oziroma storitve, pri proizvodnji katerih je odbijal DDV.
V nekaterih primerih kljub odbitku DDV ob nabavi darila pri podaritvi darila ni treba obračunati DDV. To velja za naslednje primere:
- brezplačno dajanje poslovnih vzorcev kupcem ali bodočim kupcem v razumnih količinah, če so v taki obliki, da jih ni mogoče prodajati naprej;
- dajanje daril le občasno in ne istim osebam;
- dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, pri čemer se za darila manjših vrednosti štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov.
Če so izpolnjeni vsi našteti pogoji, se DDV ob nabavi podarjenega blaga ali storitve lahko odbije, pri podaritvi darila pa ni treba plačati DDV. To velja tako za darila, ki jih delodajalec podari svojim delojemalcem ali njihovim družinskim članom, kakor tudi za darila, ki jih davčni zavezanec podari svojim poslovnim partnerjem in družbenikom. Pri pogostitvah, na primer kosilih ali večerjah, pa davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV. Prav tako pravice do odbitka DDV ne dajejo stroški, ki se nanašajo na zasebno življenje delojemalca, na primer stroški, povezani z zabavo, oddihom, športom in rekreacijo.
Obravnava kuponov z vidika DDV
Svet Evropske unije je sprejel spremembo direktive v zvezi s kuponi, ki se napoveduje s 1. 1. 2019 in bo veljala za kupone, izdane po 31. 12. 2018.
Kupon je instrument, v zvezi s katerim obstaja obveznost, da se sprejme kot celotno ali delno plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev. Blago, ki bo dobavljeno, ali storitve, ki bodo opravljene, ali identiteta njihovih morebitnih dobaviteljev morajo biti navedeni na kuponu ali v pripadajoči dokumentaciji, vključno s pogoji uporabe. Obravnava kuponov z vidika DDV je odvisna od tega, ali je kupon eno- ali večnamenski, saj pri enonamenskemu točno vemo, kakšna sta stopnja in znesek DDV že ob izdaji kupona, pri večnamenskemu kuponu pa sta stopnja in znesek DDV znana šele ob menjavi kupona za blago oziroma storitve.
Enonamenski kupon je kupon, v zvezi s katerim sta ob njegovi izdaji znana kraj dobave blaga ali opravljanja storitev, na katere se kupon nanaša, in DDV, ki ga je treba plačati za navedeno blago ali storitve. Vsak prenos oziroma prodaja enonamenskega kupona s strani davčnega zavezanca se šteje za dobavo blaga ali opravljanje storitev, na katere se kupon nanaša. Zato se ob dobavi kupona plača DDV. Dejanska izročitev blaga ali dejansko opravljanje storitev, ki sledi v zameno za enonamenski kupon, ki ga dobavitelj sprejme kot plačilo ali delno plačilo, pa se potem ne šteje za neodvisno transakcijo in s tem tudi ni plačila DDV, ker je bil DDV plačan že ob prodaji kupona.
Večnamenski kupon je vsak kupon, ki ga ni mogoče umestiti med enonamenske. Pri večnamenskemu kuponu je predmet DDV dejanska izročitev blaga ali dejansko opravljanje storitev v zameno za večnamenski kupon, ki ga dobavitelj sprejme kot plačilo ali delno plačilo. Vsak predhodni prenos oziroma prodaja večnamenskega kupona pa ni predmet DDV. Davčna osnova za dobavo blaga ali opravljanje storitev v zvezi z večnamenskim kuponom je enaka plačilu, plačanemu za kupon, oziroma – če te informacije niso na voljo – denarni vrednosti, navedeni na večnamenskem kuponu ali v pripadajoči dokumentaciji, zmanjšani za znesek DDV, ki se nanaša na dobavljeno blago ali opravljene storitve.
Vidik davka od dohodkov
Darila, ki jih delodajalec podari delojemalcu in njegovim družinskim članom
Darilo, ki ga podari delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu, je obdavčljivo po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) kot boniteta. Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Bonitete, ki jih delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana, se štejejo kot dohodek iz delovnega razmerja in se tudi na enak način obdavčujejo. Vključujejo tudi:
- uporabo osebnega vozila za zasebne namene;
- nastanitev;
- posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne;
- popust pri prodaji blaga in storitev;
- izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana;
- zavarovalne premije in podobna plačila;
- pravico delojemalcev do nakupa delnic.
…
sledi še:
Darila, ki jih pravna oseba podari fizični osebi
Darila, ki jih fizična oseba podari fizični osebi
Darila, ki jih pravna oseba podari poslovnim partnerjem
Celoten članek je na voljo v septembrski številki biltena Unikum.
