29. septembra, 2015

Bitcoini vztrajajo

Čeprav smo brali, da so bitcoini zgodba o pohlepu, prevari, špekulaciji in polomu, bitcoini vztrajajo. Opazili smo, da je kar nekaj strank in drugih podjetij v zadnjem času začelo poslovati z bitcoini in temu seveda sledijo vprašanja – kam in kako jih knjižiti ter obdavčiti. Zato smo zbrali nekatere ključne informacije, ki bodo računovodjem pomagale razumeti, kaj so bitcoini in kako jih obravnavati v poslovnih knjigah.

Kaj so bitcoini

Ime ›bitcoin‹ je skovan iz angleških besed bit ‘enota digitalne informacije’ in coin ‘kovanec’, torej enota za vrednost. Bitcoini nimajo svoje fizične oblike kot drug kovan denar, temveč je to virtualna valuta, s katero se trguje digitalno, torej prek računalniške tehnologije.

Bitcoin je virtualna valuta, ki v večini držav ni regulirana in nadzorovana, tudi v Sloveniji ne. Zaradi odsotnosti uradnega nadzora in regulacije, možnih kraj po internetu, negotovosti in nihanj njihove cene na trgu, možnosti zaprtja menjalne platforme in podobnega uradne ustanove in mnogi pisci svarijo, da poslovanje z bitcoini predstavlja tvegano poslovanje.

Bitcoinov ne izdajajo centralne banke ali države, temveč se pridobivajo decentralizirano, na podlagi ›rudarjenja‹. Imetniki jih hranijo v prosto prenosljivi elektronski denarnici oziroma datoteki (e-wallet).

Bitcoin ni elektronski denar niti tuja valuta oziroma deviza, zato njenega tečaja ne najdemo na listi deviznih tečajev niti je ne knjižimo med denarnimi sredstvi (skupine 10 ali 11). Z bitcoini je mogoče kupovati posamezne dobrine in storitve, pod pogojem, da ponudnik blaga in storitev sprejema bitcoine kot plačilno sredstvo. Če imamo evre, jih ponudnik blaga mora sprejeti kot plačilo za ponujeno blago, če imamo bitcoine, pa z njimi lahko plačamo le, če se ponudnik s tem strinja in jih sprejema.

Bitcone lahko pridobimo z nakupom, prejemom plačila v bitcoinih in z rudarjenjem, slednjega se lotevajo računalniško pismeni z dovolj zmogljivo opremo, s katero iščejo določeno vrednost, ki je del kriptografskega programa.

Slovenska borza bitnih kovancev je Bitstamp.
Računovodski vidik

Dokler je nabava bitcoinov povezana z namenom njihove rabe pri prejemanju plačil in plačevanju drugim, bitcoine obravnavamo kot pravico in kot drugo neregulirano plačilno sredstvo, zato predlagamo, da se njihova nabava za plačevanje obveznosti knjiži v skupino 16, torej med druge poslovne terjatve. Iz konta 16 knjižimo potem tudi morebitne poravnave v bitcoinih in prilagoditve vrednosti na bilančni presečni dan, ki se na drugi strani izkažejo direktno med prihodki oziroma odhodki, in ne prek kapitala. Če vas zanima tečaj bitcoina, obiščete stran bitcoinwisdom.com, kjer zlahka spremljate in preverjate tečaje ne le slovenske borze, temveč tudi vseh tujih.

Če bi podjetje rudarilo in na ta način pridobivalo bitcoine, bi jih izkazalo kot povečanje dobroimetja na kontu skupine 16 in na drugi strani kot prihodke od prodaje storitev na kontih skupine 76.

Knjiženje pa je seveda odvisno predvsem od namena pridobitve bitcoinov. Organizacija bi lahko pridobila bitcoine tudi z namenom špekulacij, ko tečaj raste in zato računa na kratkoročne zaslužke. Menimo, da bi v tem primeru nabavljene bitcoine lahko izkazala med drugimi kratkoročnimi finančnimi terjatvami na kontu 177, ob prodaji pa konto zaprla in dobiček izkazala kot druge finančne prihodke v skupini 77 oziroma znotraj temeljnega konta 773 oziroma izgube med finančnimi odhodki na skupini 74.

Davčni vidik

Glede obdavčitve poslov v zvezi z bitcoini obstaja Pojasnilo DURS, št. 4210-11634/2013, z dne 23. 12. 2013, ki nekatere posameznike preseneča, sicer pa je njegova vsebina povsem logična in skladna z načeli predpisov o obdavčitvi dohodkov.

Najprej beseda o obdavčitvi dohodkov pravnih in drugih oseb, ki so obdavčeni po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Zavezanci ugotavljajo davčno osnovo na podlagi prihodkov in odhodkov, kot so jih ugotovili na podlagi računovodskih predpisov, torej med prihodki upoštevajo prihodke iz rudarjenja in finančne prihodke za dobičke iz poslovanja (trgovanja) z bitcoini ter finančne odhodke za izgube pri trgovanju z njimi ali zaradi tečajnih razlik. Če pa je podjetje obdavčeno po sistemu normiranih odhodkov, izguba iz trgovanja ne vpliva na njegovo davčno osnovo, paziti pa je potrebno, da se pravilno upoštevajo vsi prihodki (poslovni in finančni).

Ko gre za obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, upoštevamo določila Zakona o dohodnini (ZDoh-2), pri čemer sta možni dve situaciji: da dohodke ugotavljajo fizične osebe ali da dohodke ugotavljajo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (samostojni podjetniki in zasebniki). Za slednje velja vse enako kot že zapisano zgoraj pri pravnih osebah. Fizična oseba, ki ne dosega dohodkov z dejavnostjo, pa se lahko pojavlja v različnih vlogah:

  • če trguje z bitcoini, tako ustvarjeni dobički kot ustvarjene izgube ne vplivajo na njeno obdavčitev, saj gre za oproščene dohodke po 32. členu ZDoh-2,
  • če ›rudari‹, se njeni dohodki obravnavajo kot drugi dohodki po 105. členu ZDoh-2, ki so obdavčeni po 25-odstotni stopnji (potrebno oddati napoved),
  • če dosega druge dohodke (npr. avtorske), se bitcoini upoštevajo kot način plačila teh dohodkov, sicer pa se dohodek sam obdavči, kot bi sicer bil obdavčen, če bi bil plačan v evrih. Razlika je le ta, da se vrednost dohodka določi upoštevaje vrednost bitcoina v evrih v času, ko je dohodek prejet (priporočamo uporabo bitcoinwisdom.com).
Kaj je še dobro vedeti

Bitcoini so premoženjska pravica (22. člen Stvarnopravnega zakonika), zato so lahko predmet izvršbe, kdor pa se ukvarja s trgovanjem oziroma izdajanjem virtualne valute bitcoin, je podvržen sprejemu ukrepov in izvajanju nalog po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, glejte obvestilo na naslovu www.uppd.gov.si/en/opozorila_urada.

Več o tej temi lahko preberete v septembrskem Unikumu 2015.

 

 

Pripravila: Kristinka Vukovič